21. maj 2012 12:37
Kačča, ne tako površno, no.
Jaz sem rekla, da mi tatuji niso všeč. Nisem rekla, da mi zato niso všeč ljudje s tatuji in tatu mojega kaj-pa-vem, zobozdravnika je njegova stvar, ne moja. Njegova v smislu njegove zasebne odločitve, ki jo čisto spoštujem. Kar ne pomeni, da ne smem imeti mnenja o tem. In kar mi ne dovoli, da bi rekla, da naj ali tisto tetovažo odstrani, ker da mi ni všeč, ker v nasprotnem primeru me ne bo več tja. Štekaš nijanse, kačča, my dear?
Ampak eno je, kako smo načelni in kako se trudimo biti taki tudi v praksi, drugo pa je, kako nas neki klišeji in vzorci, hoteli-ali-ne, vodijo do nekih zapažanj ali še česa.
Ker stvar je naslednja, ko se začne z nečim pretiravati - se zgodi, da ta lastnost preprosto "poje" osebnost. Nekdo, ki je sicer super, kaj-pa-vem, metalurg, bo, če bo imel tatuje na rokah od ramena do prstov postal "tisti s tetoviranima rokama". Njegove ostale kvalitete se bodo v percepiji ostalih prestavile na nižja mesta. Pa tista Metka iz saldakontov - pa katera Metka - Ah, tista z delfinom na nadlahti, pa še nekaj ima na mečih - ja, zdaj se pa spomnim.... no, ta mekta lahko zna kontni plan v nulo in je dobra v svojem delu, ampak ona bo (pa tudi Metka s tatuji. Intega je škoda.
Last but not least:
Ta ideja, da "kaj mene briga, kaj drugi počnejo, njihovo življenje je njihova stvar" - ima tudi svoje omejitve. Prva je ta, da od ene točke naprej nas pa mora skrbeti, kaj drugi počnejo. Pa mene veselje nekaterih do tetoviranja tule še najmanj do sploh ne skrbi. Govorim o tem, da to zapiranje pred tem, kaj vse se še dogaja poleg nas in okrog nas in samo furanja po svoji špuri ni dobro. Se ne velja tako prijeti za "kaj mene briga, kaj drugi počnejo....", ker v soseščini je marsikaj. Npr: družinsko nasilje, ostarel in osamljen človek. A to je tudi v "ne briga me" kategoriji?
Druga omejitev pa zaradi tega, ker v "kaj mene briga, kaj drugi počnejo, njihovo življenje in njihova stvar" je skrit en čisto navaden pubertetniški egoizem, ki traja tudi v zrelih letih gre v bistvu takole: Pustite me pri miru pri mojem mnenju in mojih odločitvah, moje življenje je moje, moje odločitve so zato, ker so moje, najboljše zame in dajte mi no mir! Mene ne briga za ostale, ergo, prepovedano je vtikati se vame. Takih nedoraslih primerkov vseh starosti je v tej deželi kot solate. Se jih vidi na parkingih, ki so rezervirani za telesno hendikepirane osebe. Pa se jih vidi takrat, ko malo izsiljujejo v prometu. Pa se jih vidi takrat, ko besno in ad hominem reagirajo na kritiko, ki je šla ad rem. Pa na raznih forumih, ko bolj malo do nič razumejo....
Vendelina jr.