Spet eno vprašanje, ki se ne tiče kulinarike, a tu se mi zdi, da je zbrana taka druščina, v kateri bo kdo gotovo vedel odgovor. Včasih si ogledam kakšno opero, sprašujem pa se, če je vse (tekst, ki je v verzih) ter glasba delo skladatelja. Že samo glasbo napisati je UAU... Pa še to: se opere vedno pojejo v izvornem jeziku? Kaj vse morajo potem pevci obvladati: petje, igro, jezike, ples... In kakšno je delo šepetalke? Jim pomaga s kakšnim 'listkom'? Saj je ne slišijo... Po moje so premalo cenjeni v primerjavi z igralci, npr... Občudujem jih! alibaba
Kdo ve kaj o operi?
19. jan 2009 12:54
Načeloma je vse delo avtorja, ni pa to nujno, sploh pri modernejših verzijah, ki pa so vseeno redke. Lahko je glasba tudi napisana naknadno, po predlogah. Tudi ni nujno, da se opera poje v izvirnem jeziku, najpogosteje pa se. Med naprednejšimi glasbeniki sicer velja, da so operni pevci in pevke nekakšne "soap opera stars", vendar pa je to subjektivno mnenje nekaterih resnejših glasbenikov, ki jih na primer osebno poznam. Delo kulturnikov je pa tako ali tako močno podcenjeno, sploh v našem prostoru. fresh
19. jan 2009 13:12
Kar se šepetalca tiče, se mi zdi, da ga pevci kar dobro slišijo, saj ga včasih slišijo celo gledalci, ki sedijo v prvih vrstah. Vsaj meni se je to že ene dvakrat zgodilo, hehehe.
Kar se modernih oper tiče, sicer ne vem, mi je pa znano, da so tiste "klasične" opere pisane na besedilo, se pravi, na libreto:
libréto -a m (ẹ̑) dramsko delo kot besedni del v operi, oratoriju: napisati libreto; libreto Verdijevega Trubadurja; libreto za opero / operetni libreto / razstava starih libretov ♪ (SSKJ)
LP
cervus
19. jan 2009 13:41
Poznam nekaj glasbenikov (govorim o članih profesionalnih orkestrov), ki zraven svoje službe poučuje še na glasbenih šolah, igra kot substitut pri amaterjih ali kako drugače služi denar. Plače v tem sektorju so porazne, glede na povprečno izobrazbo ljudi. Vsi imajo namreč 7. stopnjo ali še več (specializacijo v tujini). Ampak to je že druga tema. Drugače pa je veliko oper že v slovenščini (sploh ponarodele). V primeru, da je opera v tujem jeziku, pa morajo zagotoviti nadnapise v slovenščini. BTW, ali ve kdo, kdaj bo otvoritev opere v LJ? Gigi_84
19. jan 2009 14:52
Hvala, nekaj več že vem... Me je zanimalo predvsem za 'klasične' opere. Res nisem vedela, da se glasba piše na tekst. Najbrž najprej glasba za pevce, nato pa spremljava orkestra, mar ne? Nadnapisi so itak zagotovljeni, gledala sem bolj s stališča pevcev, ki morajo obvladati še tuj jezik, da znajo besedilo 'cele' opere n takorekoč na pamet. Sem malo brskala po guglu, pa kaj ma to temo nisem našla... alibaba
19. jan 2009 14:54
Takole: Opera (=delo) je otrok pozne renesanse, kjer so hoteli združiti različne umetnosti v novo, integralno umetnost (drama+glasba+oblikovanje). Zanimivo je, da so današnje kulise (to je prispevek oblikovanja), ki jih poznamo v večini teatrskih del, najprej nastale v operi, klasično govorjenjo gledališče jih je prevzelo kasneje. Opera je bila v začetku predvsem namenjena "ljudskim množicam" in je bila razumljena nekako tako, kot danes razumemo "popglasbo" (analogija je malo lesena in anahrnonistična, namen tega je predvsem to, da sprva ni bila razumljena kot neka "visoka umetnost"). No, z leti se je stvar spremenila in morda je v formatu opera največ doživela v devetnjastem in začetku dvajstega stoletja, ko je bilo že dovolj produkcije, dovolj pevcev, ki so že bili zvezde in ko še ni bilo toliko drugih načinov, s katerimi se ljudje zabavajo. Malce pretenciozno sicer, vendar se avtorstvo opere predvsem povezuje z avtorstvom glasbe. To pa zaradi tega, ker je več mojstro delalo na isti literarni predlogi in so se potem opere razlikovale po tem, kdo je zložil glasbo. Tipičen primer tega je Manon (Lescaut), kjer sta na tekstu iz 17. stoletja delala Massnet in Puccini. Drugače je opera lahko nastajala po literarnih predlogam (npr: Dumasova Dama s kamelijami), ki jih je potem pisec teksta (libretist, tekst za opero pa je libreto) priredil za glasbo. Je pa tudi drugačna pot in sicer, da sta se glasba in tekst pisala sporti. Tako je delal predvsem Puccini (in zdajle imam na koncu jezika njegovega libertista in se ga ne spomnim!), ki si je sproti še malo zmišljeval zgodbo (vsaj pri Mme Butterfly in Turandot je bilo tako). Prevajanje libreta v nacionalne jezike je danes malo zastarelo. Pred stoletjem in nekaj je imelo to svojo nacionalno buditeljsko funkcijo, zlasti med Slovenci - kjer je bilo treba slovenski jezik utrditi in očistiti pred germanizmi in ostalimi vplivi na vsakem koraku). Danes to ni potrebo. Opere se pojejo v originalu in nekje na sceni tečejo podnapisi. Petje v originalu omogoča gostovanja renomiranih pevcev po širnem svetu - se lažje ujame z vlogo v novih postavitvah. Glede izvajanja opere - pevci študirajo vloge in potem po kakih desetih letih študija dobijo tisto kilometrino, da si zapomnijo ves del in znajo to odpeti (itak pa ves čas delajo s korepetitorji - to so tisti, ki z njimi delajo in obnavljajo vloge, ponavadi gre tako, da korepetitor igra na klavir glavno melodijo, pevec pa poje), tako da se več-ali-manj z režiserji uskladijo glede scenske postavitve. V slučaju, da bi kdo "pozabil" svojo del, si pa itak ansamebel naredi maso iztočnic, medtem ko sufler v bistvu pomaga tako, da pove prvo besedo (oziroma, pri petju je malo lažje, ker ima lahko akter malo bolj teatralno gibanje in pogleda proti suflerju in potem gre na "read my lips", kjer sufler blazno na široko odpira usta....). Operni pevci si odrskega gibanja učijo predvsem na postiplomskih študijih - nam najbližja za to je salzburška glasbena akademija. V dvajsetem stoletju so se pojavili tudi malo bolj zabavni žanri in sicer, operetti iz 19. stoletja (razlika je predvsem v tem, da ima operetta bolj komično vsebino) in musical. Musical ne zahteva operne tehnike petja, nasprotno, ima rad tudi ostale tehnike petja (SLS tehnika, jazz pevska tehnika) in ne zahteva,. da pojejo profesionalni pevci, temveč petje in ples polaga v usta igralcem, ki znajo tudi peti in plesati. Musical je odrski in filmski žanr. Potem poznamo tudi naslednjo cross-over varianto in sicer rock opero, ki datira iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V svetovnem formatu je to opera Tommy, na naših prostorih je pa nepsrežena Gubec-beg. Za to stolejte bi težko rekli, da je ravno naravno gojišče za nove opere. Je pa izvrstno za treniranje vseh možnih tehničnih možnosti in tudi za reinterpretacije idej v samih operah (npr, postaviti opero Carmen v kontekst španske državljanske vojne, postaviti Manon v Pariz na prelomu dvajstega v enaindvajseto stoletje). Tudi je to stoletje čas za ponovno celebriranje opernih pevcev. Ledino so tozadevno orali trije tenorji, potem je sledilo nekaj super cross over duetov (sicer je za moj okus nepresežena Barcelona od Montserrat in Freddyja), do superseksi opernih pevcev. K sledjemu nedvomno štejem The Voice (Anna Netrebko) in The Body (Roberto Alagna) - in malo na YT poiščite kako njuno arijo iz Manon, ki sta jo delala pred dvema letoma na Dunaju- btw, drugo dejanje sta odpela v spodnjem perilu: Roberto ima seksi bokserice, tista črna kombineža od Anne je pa itak hladno orožje.... P.S. Tistih nekaj resnic o teatru, ki sem jih tule navrgla, sem se naučila od tistega dela plemena, ki se profesionalno ukvarja s teatrom in ima na polici nekaj borštnikov (da ne bi spet kakšna sitnoba tukaj nekaj blebetala o vsevednosti) Vendelina jr.
19. jan 2009 15:22
Evo, še linka Anna&Roberto v Manon http://www.youtube.com/watch?v=g6gKC3VpUzA&feature=r http://www.youtube.com/watch?v=VQC0O3j8Ttk&feature=r Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 19. jan 2009 15:24:31
20. jan 2009 12:34
Vendelina, ampak your second name je res Multipraktik! Hvala! Imaš srečo, da imaš koga za vprašat o stvareh, ki te zanimajo, na to temo res nisem vedela kje iskat. alibaba
20. jan 2009 17:36
Ojla! Že nekaj let redno hodimo v gledališče v Mariboru, kjer je kar pester operni spored. Doma imamo knjigo Operne zgodbe, ki jo je napisal Smiljan Samec in je vodnik po domačem in tujem opernem svetu. Knjiga je zelo zanimiva, saj je zraven avtorja glasbe, tudi avtor libreta( zgodbe), kratek opis zgodbe po dejanjih in tudi zasedba po glasovih. Ko opero vidim in poslušam, jo običajno še preštudiram po knjigi. Bilo bi pametno to narediti prej, pa vedno nekako pozabim, ko pa opero vidim in slišim, me kar pograbi navdušenje, da takoj brskam po knjigi. Sem navdušena nad opero v živo, nikakor pa ne po televiziji. Lp, Pandora pandora
20. jan 2009 22:05
Gigi se bojim, da bo tole z opero še trajalo. Sem prav žalostna. lp Vesna
21. jan 2009 13:51
Vendy, si prepričana,da se pevci učijo odrske igre šele na podiplomcih in celo v tujini? Potem se ni noben naš pevec izšolal doma? Kaj pa potem delajo na naši Akademiji?
Nisem brala celega prispevka, to pa mi je padlo v oči.
MicKulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Forumi (vroče teme)
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Video recepti
Najbolj enostavni piškoti s črto
Caprese solata s popečenimi svaljki