Tašča me dobesedno sovraži in mi grozi celo to,da me bo ubila

16. jan 2009 21:32

Oh Wran, preberi od začetka ali pa umolkni. Pojma nimaš, o čem teče debata. Issi

16. jan 2009 21:33

V zvezi si na začetku blažen, presrečen, vidiš kako raste trava, slišiš kako sije sonce. V vsaki zvezi se pričnejo težave. Najhuje je, če je za te težave kriva tretja oseba (tašča, tast, sestre, bratje...). Na žalost je v "sodobnih" zvezah vedno več vmešavanja tretje osebe. In ja, tudi to je res, da se po navadi ne razumeta tašča in zet ali tašča in snaha. Redko sem slišal za primere, da bi bil tisti "slabi" tast. S tem pa ne rečem, da jih ni. Mislim, da velja iskati problem znotraj osebe, ki povzroča težave. Če poskušam nakratko razložiti. Težava tašča-snaha: pogosto pride do tega v družinah, kjer je si edinec ali pa je pri hiši samo en sin. Tašča se potem čuti odgovorna za svojega sina in mu "želi" samo najboljše. Takšni zmaji zelo redko popustijo ali vidijo v njegovi izbranki res tisto kar ta oseba predstavlja. So zaščitniške do svojih sinčkov in na nek način hočejo dokazati, da imajo še zmeraj oblast nad njimi. Težava tašča-zet: v tem primeru se to pojavlja kjer je samo ena ali več ščera. Ponavadi, najbolj nasrka tista, ki je najstarejša. Zakaj?! V zelo veliko primerih namreč njena mati spozna, da si je hčerka našla nekaj boljšega kot je imela ona. Namesto bi bila zanjo srečna se ponavadi zgodi ravno nasprotno. Zet ni vreden nič, kljub temu, da hodi v službo, pomaga doma je večni lenuh. V obeh primerih je "priseljencema" zelo težko. Posebaj, če živijo pod isto streho. Nekaj časa še lahko poslušaš tolažbe partnerja, a kmalu ti vrže pokrov z glave. In potem se začne rokenrol. Najbolj nezaželjen je potem odgovor "Kljub temu je moja mama". Če slišiš ta odgovor se moraš zavedati, da človek, ki to izusti nima razčiščenih vseh pojmov v glavi. S kom pa želi preživeti življenje, z mamo ali z ljubljeno osebo. Filozofij na to temo je ogromno. Če sta partnerja trdno odločena, da želita živeti svoje življenje je najboljše, da odideta stran. To seveda ni mogoče v vseh primerih a samo skupaj lahko prebrodita čez to oviro. Velja pa omeniti še nekaj. Mladi gledamo drugače na svet, kot starejši. Tudi mi bomo svojim otrokom želeli samo najboljše. Tudi nam ne bo vseeno koga bo hčer pripeljala k hiši. Zato je tolerantnost velikega pomena, ko sprejemamo določene odločitve. Jaz svojo taščo spoštujem, čeprav se ona ne strinja z mano. Tast je pa itak glavna faca :) Želim in upam, da vsi, ki imate težave z vmešavanjem tretje osebe, ostanete zvesti svojim vrednotam in svojim partnerjem. Verjetno se želite postarati s partnerjem in ne s svojo mamo. Lep pozdrav! maestro_slo

16. jan 2009 22:26

Issi je napisal/a:

Oh Wran, preberi od začetka ali pa umolkni. Pojma nimaš, o čem teče debata. Issi

Mogoče pa vran ne razmišlja tako slabo. Ko si na svojem, ti praktično nihče nič ne more. Kdo pa je rekel, da moraš dvigniti telefon in poslušati grožnje, osebi se lahko izogneš v velikem loku, saj ti je ni treba srečati, v tvojo hišo pa tako ali tako nima pravice stopiti, če sam nočeš. V bistvu, če se sam tako odločiš, lahko s to osebo prekineš stike in se obnašaš, kot da je ni. Kot je napisala Lidka: če ne gre, ne gre. Napisano je bilo tudi, da se lahko zahteva prepoved približevanja, pa je problem rešen. Ampak za tako rešitev morata biti oba partnerja. Če je res tako hudo in če so grožnje resnične, potem takega koraka verjetno nebi bilo težko storiti - če ste že klicali policijo, potem verjetno nebi bilo težko iti tudi na sodišče. Če pa je en partner proti tej rešitvi, je potrebno ravnati drugače, tudi o tem je bilo že napisano. Ali se tako obnašanje sprejme in se čaka, da mine, ali se uvede neko distanco... Če je res tako hudo, je potrebno tudi razmisliti, zakaj partner ni enakega mnenja. Ko si blažen in presrečen, ko slišiš travo rasti (maestro;)), je težko presoditi, ali je partner v resnici naredil vse, da te zaščiti. Če pa živiš v taščini hiši, pa popolno ignoriranje odpade in težavo pač nekako moraš rešiti - z odhodom ali distanco, kot sem že na vrhu napisala. V bistvu je wran napisal vse v enem stavku. matilda

17. jan 2009 5:59

Zdaj se oglašam kot tašča in mama edinčka, ki sem ga sama vzgajala od 15 leta starosti. Vem, da sem ga vzgojila v prijetno osebo. Bila sva izredno navezana drug na drugega, skupaj sva hodila povsod, predvsem po nakupih njegovih oblačil. Moji prijatelji in sorodniki so bili v skrbeh kako bom prenesla njegov odhod od doma. Odšel je pri 26 letih, ko sta se s bodočo snaho dogovorila za skupno življenje. Intenzivno sem jima pomagala iskati stanovanje, moj sin pa je iz dneva v dan postajal bolj tih in nekako žalosten. In sledil je dolgi pogovor, ker je me nekega dne vprašal ali ga sploh nimam nič rada in komaj čakam da gre, ker s takšno vnemo iščem stanovanje. Bila sem šokirana. Kaj sem mu povedala:da ga imam in ga bom vedno imela neizmerno rada, da se lahko vsak trenutek vrne domov, če bo ugotovil, da ne gre (vendar nikakor za vsak majši spor,ki ga bosta imela, predvsem na začetku, ko se oba prilagajata drug drugemu), vendar pa je prišel čas, da se najine niti pretrgajo na takšen način, da bo začel živeti svoje življenje in si ustvaril svoj dom. Najin pogovoril je trajal kar nekaj ur, v katerem je tudi sam ugotovil, da je čisto zares zrel za življenje v drugačni skupnosti, da mu bom pa tudi vedno pomagala in ga imela rada. Stanovanje smo našli, nakupila sem jima vse, kar sta potrebovala za začetek (delno je bilo že opremljeno), jima napolnila hladilnik, prinesla prvo kosilo v njun novi dom, jima zažela srečno in odšla. Naši odnosi so bili lepi, brez zapletov in najraje se spominjam kako rada je jedla moja snaha, ko je bila prvič noseča. Zelo rada sem jima kuhala, zredili smo se vsi trije, na žalost je po rojstvu vnuka edina shujšala snaha, midva pa ne, ker še nisva rodila. Pred tremi leti sta se preselila nad mojo glavo, imam jih v hiši in kljub bližini živimo vsak svoje življenje. Lepo nam je in zelo se razumemo. Nikoli, ampak res nikoli se jima ne vsiljujem, navajeni smo tako, da se pokličemo preden gremo drug drugemu na obisk. Uh, preveč sem se razpisala. Samo še tole: imam krasno snaho, njena mama pravi, da je zelo srečna, ker ima njena hčerka najboljšo taščo. In tako rečem tudi jaz za njo. Tudi moj sin ima, hvala bogu, krasnega tasta in taščo. Iz vsega dolgega pisanja pa sem želela povedati samo to: če so ljudje dobri in imajo razumevanje drug za drugega, brez vsiljevanja svojih mnenj in če si starši "počistijo po glavi", da so otroci odrasli in jih nismo rodili zase, potem stvari stečejo lepo. Ja, v nekaj dneh pričakujemo še enega dojenčka! Tokrat pa vsi malo bolj pazimo pri hrani. Lep sobotni dan! ursula-ce

17. jan 2009 6:48

Wran ima kar prav, issin komentar da naj utihne pa..ne bom komentirala. Poznam kar nekaj primerov,ko imajo snahe svojo tasco za zastonj gospodinjsko pomocnico! Ki jim varuje otroke, skuha,pa se kaj, na koncu pa jo sele opzorijo,da bi lahko tudi kaj popucala!!! V zameno seveda dobijo kako darilce za rojstni dan in Novo leto. Drage moje,dokler tasca naredi tako, kot je nam prav, je" mama nasega lubija",ko pa ne, je pa zmaj?! In tudi dokler nam pomagajo pri stroskih, pomagajo kupiti (ali nekatere celo kupijo stanovanje) je vse v redu, potem pa hitro zgubimo spomin in pozabimo, kdo ga je pravzaprav placal...Halo?! Tudi kobra 1 ima kar prav,ko je napisala da je tu nemara prevec krasnih snah!!! Ampak, danasanja generacija zmajev se je morala veliko vec odpovedovati, da je prisla do svoje strehe nad glavo,danes pa bi radi vse, takoj pa se zastonj.Vcasih so poznali besedo hvaleznost in dolznost. Danes mladi poznajo do podrobnosti samo pravice!.Ne vsi, da ne bo pomote, velika vecina pa. Vem, da so tudi primeri,ko je odnos nevzdrzen, celo veliko jih je, ampak to naj bi bile izjeme ne pa pravilo. kozamurnik

17. jan 2009 7:00

WRAN51 je napisal/a:

sarin to tvoje nakladanje je pa nevzdržno.pustita taščo naj živi svoje življenje. vidva pa si ustvarita svoj dom nekje drugje,vsak ima pravico do svojega življenja,ampak za to je treba tudi nekaj naredit. hmm

 

Tvoje nakladanje je tudi nevzdržno, pa te vseeno toleriramo... kaj pa nam preostane drugaga. Če te tema ne zanima, je pa ne beri. Simpl kot pasulj

Lep dan in veliko se smejte

17. jan 2009 7:45

Nima se smisla postavljat na enega od obeh bregov.  Ena je že pred mano napisala: so dobri in slabi ljudje, dobri in slabi sodelavci, sosedje, čisto logično je, da so taisti ljudje tudi dobri ali slabi v odnosih med taščami/tasti  in snahami/zeti. Logično je potem tudi, da dobro ali sprejemljivo vozijo le tisti, ki imajo stvari v svoji glavi   poštimane, kot je treba. Če se pa najde skupaj nekaj širokosrčnih ljudi, potem je  tako, kot pišejo dragička, mamamia , ursula-ce in še nekatere.

Sarin, veliko nasvetov smo ti natresli. Najbrž ti je nekaj pomagalo že to, da si lahko komu potožila svojo stisko. Imam pa le še eno vprašanje: V kakšnem primeru ti tašča grozi, da te bo kar ubila?   Je to čisto na suho - dvigneš telelefon in ona se zadere vanj,  ali med žolčno debato, kjer tudi iz tvoje strani pade kakšna "spodbujevalna" beseda?  Če je prvo, je primer za zdravnika,  če je drugo, moraš previdneje izbirati svoj besednjak  ali pa se pogovoru popolnoma izogniti. Prijateljem in v ostalih primerih, ko želiš biti dosegljiva, daš številko mobija, na stacionarca se pa nehaš oglašati.

Cila

17. jan 2009 9:36

sarin je napisal/a:

(...)ko smo bili še v stikih,da bi bil on mamin sinček vedno se je postavil zame,vendar do resnega pogora med njo in sinom nikoli ni prišlo,ker se enostavno ne da pogovarjati z njo in ga ne sarin

ZApusti fanta, ker mu niti po 2 letih ni uspelo opraviti poštenega razgovora z materjo.

Mati je motena osebnost in je ( najbrž) z vsemi napakami vzgojila tudi svojega sina tako, da si je ne upa upirati. ne računaj, da bo skupno premoženje in otroci ta odnos popravil.

Policija ne bo ukrepala ničesar, le zabeležili bodo. Po moje te v resnici ne namerava poškodovati, ti bo pa škodovala drugače.

Živim v mestu, kjer je  tovarna z velikim številom žensk. Bojda ( nisem videla nikoli ), od časa do časa kak ženski primerek premlati in zlasa drug ženski primerek. To je realnost.

V tvojem začetnem sporočilu me je zmotilo predvsem dejstvo, da rešitve nisi našla s partnerjem in se obračaš na neznance, ki vseh okoliščin ne poznamo.

Verjamem ti sleherno besedo in žal verjamem, da tvoj partner ni sposoben prekiniti bolnega odnosa z materjo ( pa kakorkoli mu že rečeš ), zato te z njim ne čakajo prijetni časi. Bi me pa veselilo, če bi se zmotila.

 

Ti odnosi so potrebni obravnave strokovnjaka in zdravljenja, vendar se bojim, da do tega ne bo prišlo.

F r i n a

17. jan 2009 10:16

Kot vidiš se nas je kar veliko oglasilo na tvoj problem. Iz tega lahko razbereš, da imamo vsi svoj pogled na to, ker je vsak od nas oseba s svojimi izkušnjami in spoznanji, ki jih krojimo sami z vsemi, ki so okoli nas. Mladost je pač obdobje, ki ti narekuje te izkušnje, ki pa jih seveda dobiš iz svojih napak. Pravijo, da če te nekdo opozarja in razlaga rabiš veliko več časa, da to spoznaš, kot pa, če to spoznaš sam na svoji napaki. Tudi sama sem mati dveh odraščajočih sinov(srednješolca) in ker ju imam zelo rada vem in prav je tako, da bosta nekoč odletela v svoje gnezdo. Zato vem, da si bosta partnerje iskala sama in tudi, če mi ne bo všeč to kar bosta izbrala jima ne bom branila. Saj kot sem že napisala bosta delala napake v svojem življenju ( ne v mojem ) in nabirala izkušnje. Bom pa pripravljena dati nasvet, če me bosta zanj prosila. Ker je to mama od tvojega fanta ( mogoče ima rada samo sebe ) ti svetujem, da z njo razčisti edino on in naj sam spozna kje mu je mesto. Edino on ima možnost narediti tako kot je prav. Lep pozdrav in veliko sreče! vesna.cat

17. jan 2009 10:44

Ko sem bila mlada,komaj poročena,sveže in goreče zaljubljena ,me je tašča grozno motila.

Na živce mi je šlo ,kako je ogovarjala svojega sina,mojega moža,lahko rečem da mi je bila zoprna,bila sem ljubosumna,ko mu je ponujala kosila,malico....skratka kar je naredila me je nerviralo.Pa smo se skregal.In odšli.

Danes priznam ,da je pol krivde moje,ker sem mislila da sem najbolj pametna,da je za moževo mamo STOP za lepe in tople odnose z sinom(ker seveda sedaj pripada samo meni),če mi je kaj dobronamerno svetovala,je bila vsiljiva ,pa kaj se ma za vtikat...saj veste o čem govorim.

No,po 18 letih(17 let smo na svojem)je stvar drugačna.Vesela sem če reče ,da da so rože na mojem oknu suhe,da se je v odtoku naredil led,da smo pozabili ugasnit luč,da vedno podi nekega psa,da nam ne onečedi zelenico,pa da če hočemo jest štruklje.Hvala bogu za taščo.

hotela sem reči to,da smo tudi snahe veliko krive za nelepe odnose,da res niso vse tašče strup.

Draga Sarin,govorim na splošno,ali pa za moj primer,torej NE mislim,da tebi ni hudo in nevzdržno.

Menim,da si dobila že veliko mnenj in predlogov,kaj narediti.Pozabi na vse in poslušaj srce.

mesni