Tašča me dobesedno sovraži in mi grozi celo to,da me bo ubila

16. jan 2009 18:07

Vse sem prebrala,kar groza me je kaj nekatere doživljate.Mislim da jaz nisem tako strpna kot nekatere od vas in bi prej počil "film". Hvala bogu da taščo bolj poredko vidim čeprav se še kar "štekamo". lp petardica

16. jan 2009 18:47

Zdravo! Bolj na hitro sem prebrala razne komentarje zanima pa me naslednje: ali je tvoj fant pred teboj že imel kakšno dekle in kako se je njegova mama obnašala takrat? To kar si napisala mi nekeko da misliti, da je neke vrste bolnik(ali je v konfliktu tudi z drugimi, ali še komu grozi) ali ima težave z alkoholom? Vem, da je težko če ti nekdo greni življenje a mogoče je mama le bolnik, ki mu je treba pomagati. Jaz osebno si nebi ustvarila z nekom družine dokler stvari ne bi prišla do dna in vedela kje sem. Življenje in družina sta včasih tudi, ko ni nobenih resnih problemov kar zahtevna, če pa so tu problemi že na začetku nerešeni... vesna.cat

16. jan 2009 19:17

No pa da pristavim še svoj piskerček. Poročila sem se pri sedemnajstih. Moja draga tašča je pa mislila, da sem se z njo. Vedno se je vtikala, počakala, da sem odšla v sobo, da je lahko možu ( sinu) povedala, kaj sem naredila in kaj nisem. Ko pa sem jo vprašala, zakaj to dela, mi je odgovorila: Sem mu povedala,pa ne zato, da ti bo povedal.Da ne govorim kakšen odnos je imela, do hčerk. Lansko leto mi je po dolgem pogovoru očitala, da sem hčerki nahujskala proti njej, čeprav mi to sploh ni bilo treba. No tako, po 23- tih letih pa ne morem verjet. V jeseni je umrl mož njene sestre in od takrat je vsa druga. Če bi bilo to pred leti, bi ji morda lahko rekla mama. Sedaj pa jo držim na varnostni razdalji, ker ne vem kakšne namene ima. Njenega sina in pa hčerk pa nisem nikoli ščuvala proti njej, nisem se tudi kregala, ampak sem se vedno umaknila in zaprla vrata. Me pa firbec martra, do kdaj bom imela dobro taščo.Tako Sarin živita svoje življenje, uživajta v ljubezni, ne obremenjujta se z mamo ( taščo). Nikoli se ne ve, mogoče te bo pa kdaj še rada imela. lili_stef

16. jan 2009 19:25

Stvar je taka, da si partnerja sami izbiramo, taščo in tasta pa, kot rada povem v hecu, dobimo kao super bonus. Sama imam zeloooo negativne izkušnje s taščo. Sta me starša učila spoštovanja do starejših, sem spoštovala, tolerirala. Poskušala sem se prilagoditi, ampak ko ne gre več, pač ne gre. Sčasoma pa se stvari začnejo kopičiti, naraščajo. Naenkrat več ne moreš naprej. Kaj narediti? Se sprijazniti z dejstvi ali pa oditi? Smo se odselili. Nekaj let nisem imela nobenih stikov s taščo. Mož in otroka so jo obiskovali. Ona je prva prišla v našo hišo. Od takrat smo tako tako, naj bi bili dobri odnosi. Še dandanes, po 26 letih zakona, na tel. tajnici slišim hudo sporočilo na moj račun. Pa veste, kaj si mislim? BMK Itak mi je vseeno, kaj bo ona govorila. Vse ve, ki takih negativnih izkušenj nimate, ne vidite realne slike. Tudi sama sem se večkrat spraševala, zakaj in čemu toliko neprijetnosti, zlobe in še česa v naših kratkih življenjih? Mislim, da je odgovor v tem, da volk ne menja svoje dlake. V tem primeru tebi Sarin ostaja samo dvoje: se sprijazniti s taščino zlobo in poskušati vzpostaviti dober odnos, ali pa blokirati njeno številko in popolnoma prekiniti stike z njo. Zavedaj pa se, da je tvoj partner taščin sin, ima njene gene in njene vedenjske vzorce, predvidevam, da jo ima rad, kaj pa bo naredil, se bo pa moral sam odločiti. Policija pa tega problema sigurno ne bo rešila, niti nobena tretja oseba, prijatelji, sorodniki, mislim, da tudi noben terapevt. Življenje gre hitro naprej, živi ga tako, kot tebi ustreza, izogibaj se vsem negativnostim. Tako življenje, kot ga imaš sedaj je zagrenjeno tebi, partnerju, tašči, tvojim staršem in še mogoče komu drugemu.

16. jan 2009 19:34

sarin to tvoje nakladanje je pa nevzdržno.pustita taščo naj živi svoje življenje. vidva pa si ustvarita svoj dom nekje drugje,vsak ima pravico do svojega življenja,ampak za to je treba tudi nekaj naredit. hmm

16. jan 2009 20:06

se popolnoma strinjam s tabo wran51.....mogoče nisi prebral vsega,boš pa še,če te bo zanimalo.midva,če ne razumeš taščo puščava pri miru in si trdno prizadevava za svoj dom...glede na to,da ima vsak pravico do svojega življenja(če si vse bral)je očitno,da je midva s fantom nimava!!!ne vem kaj si hotel povedat(ustvarita si svoj dom nekje drugje,vsak ima pravico do svojega življenja,ampak za to je treba nekaj naredit)..si hotel reči,da leživa doma kot klade in se smiliva samemu sebu?upam,da časopisov in v njem pomembnih člankov ne bereš tako površno...ker najlažje je tako pametit...da niti ne veš v čem je problem.Lp sarin

16. jan 2009 20:10

wran imaš srečo da imaš lepše življenje kot sarin.. petardica

16. jan 2009 20:34

 same dobre snahe, le od kje se jemlje toliko in žlehtnih tašč ?

Pri nas je bil tast hujši kot tašča, a zdaj, ko sem tudi jaz že malo v letih vem, da je bilo pravzaprav veliko tudi v moji glavi.

Od kar je tast vdovec (5 let) delno skrbim za njega (delno še sam), vam moram povedati, da tako milega in dobrogotnega možakarja težko najdeš. Vsa tista nadutost in ostrina je nekam odšla ...

Mislim, da bi vsak lahko napisal dolgooo zgodbo vseh krivic, nestrinjan, podtikanj, skodoželnosti, a večina le do dne, ko same postanemo tašče. Jara kača brez konca in kraja.

Stojimo vsak na svojem hribu. Iz mojega sem jaz prva in ti druga, ko gledaš ti iz svojega si ti prva in jaz druga ...

kobra 1

16. jan 2009 20:43

nekaj je mnenje o nekom(naj bo še teko slabo),drugo je ...na vsak način preprečiti in doseči svoje!!!VELIKA RAZLIKA!!! sarin

16. jan 2009 21:17

moje življenje je moje , taščino pa njeno.to pomeni meni moje stanovanje ,hišo,njej pa njeno.pa ne more biti problemov.kako ti lahko teži tašča na tvojem? hmm