12. dec 2008 12:22
"Primeren dohodek za primerno življenje" je po mojem toliko visok, da ne zapraviš polovice mesečnega dohodka samo za najemnino in stroške bivanja, da si lahko privoščiš kolikor toliko zdravo hrano (torej poleg krompirja, pašte, mesa v akciji in kislega zelja tudi raznoliko sadje, zelenjavo in ribe), da si s plačo lahko kupiš primerna oblačila (topla, kvalitetna, takšna, da te v službi ne gledajo izpod čela) in da (v primeru da imaš družino) tvoji otroci ne trpijo pomanjkanja (v smislu osnovnih življenjskih potrebščin in izobraževanja). Da ti konec meseca ostane še za kakšno knjigo ali obisk gledališča. Kulturni razvoj ni zanemarljiv. Meni se zdijo plače pri nas grozljivo nizke glede na cene in večina mojih vrstnikov kljub univerzitetni izobrazbi še zdaleč ne dosega povprečne plače. Pravzaprav jih ima le peščica redno službo, trend dandanes je namreč honorarno delo (socialna varnost je seveda temu primerno na psu). Stvari niso rožnate, jaz sem precej zaskrbljena, če sem odkrita. Je pa res, veverica, da je človek narejen tako, da se mu skladno s standardom življenja večajo tudi potrebe. V tem ne vidim nič slabega, skrbi me samo to, da v teh časih mnogi ljudje nimajo "primernega" dohodka. Kljub gospodarski rasti in navidezno nizki stopnji brezposelnosti. (O tem bi se tudi lahko razgovorila, le-ta je zelo povezana s honorarnim delom, ki sem ga omenila prej - koliko je takih, ki zaradi dostojanstva raje delajo honorarno delo, ki ga znajo opravljati in ga radi opravljajo, kot pa da bi se prijavili na zavod in se s tem sprijaznili, da mu najdejo službo, primerno za izobrazbo, ki je dve stopnji nižja. Če pa nisi na Zavodu, nisi brezposelna oseba, torej te nimajo v evidenci. Dobro so si priredili številke...). RadaJem