12. dec 2008 11:50
Ojoj, evropske cene, slovenske (ali naj rečem balkanske?) plače... Pred uvedbo evra si za 5jurjev nekaj kupil (mislim, osnovna živila), zdaj pa za 25€ ne dobiš skoraj nič. A je samo moje mnenje tako? Me je kar kriza, ko pomislim na bližnjo prihodnost... če jo bomo sploh dočakali? Tako kot je ena rekla, da se s polno ritjo pač da kakat... primorski kantavtor poje, da če maš polno ret se moraš dosti botou (op.p.: krat) usrt. Žal poznam veliko takih, ki imajo bolj prazno rit. Take imam tudi doma. Moj oče, navadni delavec, tik pred upokojitvijo (na tem mestu bi on zdaj zavil z očmi in rekel, da kje je še 2012), se pravi s 37+ leti delovne dobe (je še premlad, sicer bi bil že v penziji), vsakega 18. v mesecu prinese slabih 500€ neto. Ni zadovoljen, ampak, tudi to, da VSAKEGA 18. V MESECU dobi nakazilo, je že nekaj (ogromno ljudi niti tega zagotovila nima). Pač, navajen je preživet s tem, pa čeprav kupuje mleko v akciji in si ne more privoščit ene dobre večerje v fensi restavraciji za 200€... Če smo pošteni... kdo izmed nas bi pa dal polovico svoje plače za kaj takega?
Kar se tiče izobrazbe in pridobivanja le-te... delno se strinjam s povedanim. Eni so pač bolj "leni" in se jim ni dalo študirat, zdaj pa jamrajo, ko delajo za mizerno plačo nekje za tekočim trakom... Zase lahko rečem, da sem se študiju zavestno odpovedala, ker finančno tega moji starši niso zmogli. Delala sem celo poletje, da sem lahko v LJ študirala 3 mesece... potem je pa zmanjkalo denarja. Ponudila se mi je priložnost stalne zaposlitve in sem jo zagrabila. Mislila sem si, da bom študij ob delu lažje "sfolgala" z redno plačo. Je pa trajalo nekaj let, da sem končno našla študij, ki me veseli in sovpada z delom, ki ga opravljam. Ampak sem prav ponosna nase, da si uspem študij plačevati sama in z vsakim opravljenim izpitom sem bližje diplomi (dvomim pa,da bo diploma pripomogla k višji plači... vsaj v tem podjetju ne vidim dosti možnosti).
Tako da... nekaj je res takih, ki so imeli možnost študija, pa so jo opustili zaradi lenobe ali česarkoli že. Ampak mislim, da je tudi veliko takih, ki jim ta možnost sploh ni bila dana, pa čeprav so bili nadarjeni in bi lahko brez večjih težav diplomirali. Po drugi strani pa... kaj bi Slovenija sploh počela z vsemi temi izobraženci? Nekoč mi je neka gospa rekla: "Vsi bi radi bili direktorji in imeli direktorske plače... Kdo bi pa čistil za nami?" Nekaj podobnega je omenila tudi Golubić. No, da ne bom napisala celega romana... veseli (kolikor se pač v danih okoliščinah da) december vam želim!