Prvi sneg!!!

Loni

član od: 12.12.2001

sporočila: 7859

29. nov 2010 18:33

Tole še paše zraven moje pisarije zgoraj:

p1010588_595

Loni Makaroni

rimljanka

član od: 14.2.2005

sporočila: 17822

29. nov 2010 18:43

Mišzmoke, menjam VES ljubljanski sneg za 1 vejico tvojega rožmarina (čeprav meni domadoma tudi cveti povešavi rožmarin).

ps: ne sprejemam reklamacij, če ti sneg morda ne bo všeč.

rimljanka

Viva Meier

član od: 20.12.2009

sporočila: 673

29. nov 2010 23:47

Ma kokr sem bila včeraj cela navdušena in imela nos prilimam večino popoldneva na šipo sem pa danes totalka razočarana. Sneg, dež, dež, premor, dež, +nevem kolk stopinj, kr neki, kr neki, kr neki

. Če se pa temu po novem sneg reče

pol pa raje vzamem cvetoč rožmarin

Viva Meier

mišzmoke

član od: 28.8.2010

sporočila: 4551

29. nov 2010 23:50

Zmenjeno, rimljanka, brez reklamacij

mzm

jampina

član od: 5.12.2007

sporočila: 229

30. nov 2010 13:04

Loni,da ne boš samo iz kuhinje gledala ustanovo,sprehodi se mimo nje do mene na en kofi,se vsaj spoznava

Namesto,da bi zavila na oddajnik,zavij na srednji odcep,do mene je še 30-35 min sprehoda,mišljeno je za eno osebo,če sta v dveh zna trajati tudi več ur

.Klobase so že v ravfkamri! jampina

Loni

član od: 12.12.2001

sporočila: 7859

30. nov 2010 13:20

Jampina, se slišiva, ko bom naslednjič lomastila po naših koncih...

Loni Makaroni

jampina

član od: 5.12.2007

sporočila: 229

30. nov 2010 15:40

Vabljena na

jampina

Loni

član od: 12.12.2001

sporočila: 7859

30. nov 2010 22:13

Ne boš verjela, trčena kot sem, sem že privlekla ven zemljevid lokalnega hribovja in začela fantazirat... Sem se ob pomanjkanju hribov in snega morala zadovoljiti kar z meni najbližjim kuclom v kapitali - Šmarno goro by night, prav fletno sva se imela. In seveda sem prišla vsa mokra nazaj domov, snih je pa le snih, je čisto vseeno, a je primorski, gorenjski ali pa kapitalski.

Loni Makaroni

Cila

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

1. dec 2010 5:55

Loni, ti si bila mokra, jaz pa zmatrana. Včeraj zjutraj 6 km v skorjastem snegu s kanglo mleka v nahrbtniku - kljub vsej lepoti okolice uh, uh. Seveda v celec, ker po mojih kozjih stezah pozimi ne tava nobena druga človeška duša. Še palice niso dosti pomagale, ker sem morala izumit zase čisto novo tehniko, da se ob dvigovanju niso zatikale. Še kužata sem morala pustiti kar doma, ker bi si vse tačke porezal. A je kar šlo. Še najslabše se je bilo prikobacati nazaj na cesto čez odplužen kup . Ampak potem doma na toplem je bilo zadovoljstvo veliko, smetana na mleku pa danes debela pol centimetra.

Cila