29. maj 2010 14:13
Pozdravljeni,
pri nas doma že od vedno zalivamo vrt z vodo, kjer so bile namočene koprive. Bolj natančno, predvsem plodovke in balkonsko cvetje. Pazimo, da ne zalivamo po listih, ker jih požge (baje ;). Ko rastlino presajamo, tri tedne zalivamo samo z vodo, potem pa začnemo dodajati še koprive. Ampak ne vsak dan, ker potem rastline "zdivjajo".
Jaz imam še en mali trik, da ne močim nadzemnih delov. Pa tudi spiranju prsti s korenin se s tem izogneš. Glavni akter: plastenka. Odrežem dno in v pokrovček naredim malo luknjico. Ko rastlino presadim na vrt, zraven zakopljem še plasteko, s pokrovčkom navzdol. Nekaj plasteke gleda ven iz zemlje. Potem lahko vodo za zalivanje natočimo v plastenko in ta potem počasi odteka v zemljo (odvisno od velikosti luknjice v pokrovčku). PAZI: Dogajalo se mi je, da se je v vodi kdaj utopila kakšna žuželka ali polž. Zato sedaj odrezano dno pokrijem s folijo in napnem z gumico. Je potem malo več dela, ko zalivaš in moraš najprj folijo odstraniti in potem zopet namestiti, ampak vsaj za ostale prebivalce vrta me več ne skrbi (bog ne daj, da se mi kaka pikapolonica utopi ;), pa vsa voda gre v zemljo, namesto, da bi izhlapevala.
Za vse okoljevarstvenike: Vem, plastika je fuuuuj. Ampak v tem primeru se mi zdi, da bolj koristi, kot škoduje. Jaz smatram to za ene vrste reciklažo. Spomladi, ko sadim semena na prosto, jih poveznem čez zemljo kjer sem vsadila npr. kumare in potem vrt izgleda kot da mi namesto špargljev iz zemlje rastejo steklenice. Poleti pa se spremenijo v namakalni sistem.
To je samo naša praksa, če je pravilna in potrebna pa ne vem.
Lp,
OleaSativa