Moj vrt

26. maj 2014 11:33

Danes pada dež in blagodejno zaliva mojo zelenjavo.

Lepo mi raste solata, rukola, jagode, grah, čebula, paprika, krompir (ga že kopljemo) peteršilj (ki ga imam za izvoz za razliko od majarona in bazilike, ki sem ju že trikrat sejala)vse vrste rožice, začimbe in dišavnice,, zelje ima že glave, koruza in fižol sta tudi že prav lepa. Paradižnik je tudi še lep in zdrav (ga špricam z naravnimi pripravki), korenja bo upam veliko, prav tako rdeče pese. Čakam, da ven pridejo še bučke in listni mangold in še kaj... Tako je na mojem vrtu.

Na naši njivi (do nje je kak kilometer in je pri sprehajalni poti na barju) pa je žalost, krompirja je prišlo ven kaka polovica, zelje so mi pojedli in pokljuvali polži in vrani, bojim se, da kar bo ostalega prišlo ven bodo pojedle srne in odnesli pripadniki prečudovitega naroda rase kradljivcev na dveh nogah( beri kradljivi ljudje) in kakor sem videla so si naše pridelke že ogledovali. Resno razmišljam da bi postavila kake pasti ali pastirja, ker vsako leto je slabše in je naš trud skoraj zaman. Imate kak predlog, morda uzkušnje?

26. maj 2014 21:10

...pletje in pletje, največ je plevela 

26. maj 2014 21:18

Že kar lep čas razmišljam, ali naj pošljem tole naprej, ali brišem. Mogoče nisem našla pravih besed, a vseeno.

Lučica: Slabe izglede imamo pridelovalci svoje zelenjave na malih njivicah. Povsod je polno reklame za opremo za tek, nordijsko hojo, sprehajanje s psom ali brez, kolesarjenje v naravi in tako naprej. Ni nikjer nikogar, ki bi s toliko agresivne vsakodnevne reklame mladim prikupil delo na zemlji. Užitek in ponos, ko vidiš, da je nekaj zraslo, kar si posejal ali posadil. Tudi namigaš se ob delu na zemlji čisto dovolj, če le hočeš.

Ko grem skozi polje, ki je bilo včasih zorano, zdaj je zatravljeno, se tam sklanja nad redkimi njivicami par penzionistov, mladim pa smo privzgojili prepričanje, da je kmet neumen  in delo na polju manj vredno. 

Spomnim se leta nazaj slike kolone tekačev in polja jeseni in zraven naslov (približno): Tritisoč tekačev se je udeležilo teka, takoj pod tem člankom pa drugi naslov: Polja koruze ostajajo neobrana. Isto polje. Bolje, da ne napišem, kaj sem si mislila.

Ljudje bomo vedno rabili vodo in hrano, vedno dražje bo oboje. Pri nas pa vse manj ljudi spoštuje domačo zemljo. Avto se pokvari, hiša lahko pogori, čez njivo pa gredo lahko tri vojske, pa bo še vedno rodila - slovenski pregovor.

26. maj 2014 21:20

Katrca11, mislim, da imaš popolnoma prav. Bi pa dodala še to, da je delo dan današnji itak čisto razvrednoteno, kot tudi poštenje. Vseeno pa me to ne bo odvrnilo od mojega preljubega vrtička in vsakodnevnega občudovanja rastlin na njem.

26. maj 2014 21:43

Ni vse tako črno. Poznam mnogo mladih, ki jih zanima vrtnarjenje, seveda ni pričakovati, da jih zagrabi v najbolj pubertetniških časih, no. Najbrž tudi vaju ni takrat, mene že ni. Če malo poznate sisteme menjav semen, pa razne spletne strani, kjer se družijo ljubitelji vrtov, vidite, da je med njimi veliko mladih. Sploh pa, trenutno je samooskrba in vrtičkarstvo v trendu.

Saj, pravzaprav, do kdaj pa je za vaju nekdo mlad?

27. maj 2014 5:58

Rimljanka, me veseli, če se to dogaja, kar pišeš.

S tem "mladim" sem najprej mislila vse, ki še hodijo v šolo ali študirajo, pa še nekaj let potem. Saj ni nujno, da jih zgrabi vrtnarjenje, le pozitiven odnos in spoštovanje do zemlje in rastlin, nekaj takega. Mogoče bi moralo biti takega poudarka in vzgoje več v šolah, televizija ima poudarek na "Kupi!", karkoli.

27. maj 2014 16:14

Kdaj?

lp

27. maj 2014 16:28

Veš, Katrca, veliko vrtcev in osnovnih šol ima vrtičke, vrtove ali vsaj goji rastline v lončkih. In nekateri imajo čebelnjake,....pa še marsikaj. Ampak, vedi, da se vse začne v primarni celici, v družini in njeni bližnji okolici. Če že pred vstopom v vrtec in/ali šolo ne zasadijo semena v to smer, je težje v vrtcu in šoli uspeti s tgem, še bolj pa, če potacajo, kar jim je v vrtcu/šoli uspelo posejati in je vzklilo. Kaj meniš, koliko ljudi z občudovanjem v glasu reče na sprehodu (recimo) svojim malčkom, ko vidijo kmeta, ki dela, kako je priden, kako kaj zraste, koliko dela je treba za to, kako pomembna so domača semenda, sorte,...otroci veliko razumejo, če se jim na pravi način pove......

Od pubertetnikov ne pričakuj takih reči, to je obdobje, ko so možgani drugje (in tam morajo biti), potem pridejo lahko nazaj. In večina pride, ko nastopi njihov čas.

Sploh pa, prav vsega se pa res ne moremo naprtiti šoli, veš. Teden ima okoli 30 ur pouka, pa kakorkoli obračaš.

27. maj 2014 16:32

Čebulo (ker jo je napadla čebulna muha) sem populila. Ker imam doma še čebulček za sajenje me zanima, ali je pametno, da ga posadim tja, kjer je bila prej čebula. Mislite, da čebulna muha izleže ličinke in ostanejo v zemlji? hvala za pomoč

27. maj 2014 18:48

Ni vse tako črno, meni je recimo dveletna vnukinja pomagala saditi fižol, pa krompir, zabavno je bilo za obe)))