6. nov 2008 9:51
[citat=--Katarina K--]Ja, oprosti mamamija, nisem mislila težit, samo ta otroček ima res malo reveliko težo za svojo starost in ko sem se spomnila na čokolino, me je kar zvilo. No pa proti čokolinoti nimam nič, ker ga naš petletnik obožuje, samo nima težav s težo. Ima pa 19kg, pri petih letih. Oprosti še enkrat. je pa res razlika rižolino, al pa čokolino. Za štirimesečnika mislim. tole s paparico ni slaba ideja! Katarina K http://katarinak.moj-album.com/[/citat]
Saj ni nič narobe, je Loni nekako povzela, kar sem dejansko mislila. Meni se tudi zdi deset kg pri štirih mesecih izjemna teža (hči jih je imela 12 pri letu dni in je bila okrogla kot žoga), ampak morda mamica nima več mleka, kakšna žlička rižolina s sadjem pa ne more škodit (pa celo čokolina, če se ne pretirava ni panike). Ampak kot je atina rekla, je bil njen otrok podobne teže, pa je bilo vse ok. Tako kot so rekle predhodnice, vsak otrok je drugačen, mame pa tudi.
In res se nasveti pediatrov in doktrine o prehrani mačkov spreminjajo iz leta v leto. Če bi današnje mamice vedele, kaj vse so svetovali nam (moja sta namreč stara preko 20 let) bi se verjetno držale za glavo. Mene so dekleta na Kulslo podučila, zakaj se nekatera hrana ne dodaja pred letom starosti na primer, in to pač sprejemam kot posledico sodobnih dognanj. Čeprav je moj sin jedel jajca in ribe in kruh in kekse in sol v hrani in sladkane kašiice in vsak dve steklenički sladkanega čokolešnika z domačim kravjim mlekom (sprva razredčenim) že po šestem, sedmem mesecu, je vedno kar kipel od zdravja in tako je še danes. Smo očitno imeli srečo, da s fantom ni bilo nič narobe. Danes bi me verejtno kregali do onemoglosti, ampak takrat je bilo tako. Res pa je tudi, da je bilo takrat okolje manj onesnaženo, pridelava hrane bolj zdrava, otroci zaradi vsega, kar se z okoljem in ozračjem dogaja, tudi manj občutljivi in podvrženi alergijam. Tako da se z leti navodila za prehranjevanje otrok spreminjajo tudi v povezavi z vsem tem.
Pri hčeri je bilo drugače, je imela izjemno občutljiva prebavila in je dva meseca po prenehanju dojenja smela jesti le čisto posebno adaptirano hrano. A ko je pri sedmih mesecih prvič poskusila krompirjevo kašico z zelenjavo, pa potem še malo riža s perutnino in zelenjavo, pa sadje v vseh mogočih kombinacijah, je nenehno odpirala kljun, prebavila pa so že bila tako pripravljena na to hrano, da ni bilo nikdar nobenih težav več.
Zato pravim, da je posvet s pediatrom še vedno najboljša izbira za vsako mamico, naša mnenja tukaj lahko pripomorejo v toliko, da se otresejo strahu ali pomislekov oziroma da vidijo, kako smo se mame v različnih obdobjih znašle in da niso edine, ki včasih ne vedo, kako ravnati. Včasih je tudi to dovolj.
Mamamia
mamamia