Kdaj goduješ

4. mar 2014 14:04

ZZak1977, poznaš Cankarjevo povest "Polikarp"?

No, tam je opisano, kako to gre.

Najprej - nekoč so otroke krstili karseda hitro po rojstvu. Zaradi visoke umrljivosti novorojenčkov, so se bali, da bi otrok umrl pred krstom in tako ne bi "zaslužil nebeškega kraljestva". H krstu je otroka nesel boter, mati je namreč še 40 dni po porodu veljala za "nečisto", zato ni imela vstopa v cerkev.

(Več o tem si lahko prebereš tudi v knjigi Alenke Puhar "Prvotno besedilo življenja", ki govori o otroštvu v naših krajih v 19. stoletju)

Kaj pa Polikarp?

Mati, ki so jo zaradi nezakonskega otroka imeli za "grešnico" (če se prav spomnim, je bila dekla, oče njenega otroka pa kaplan, zanosila ni prostovoljno), želi otroka krstiti. Župnik ji krst najprej odreče, nato pa ji končno ugodi ... vendar pripomni, da bo otrok nosil breme njenega "greha", zato ime, zaradi katerega bodo s prstom kazali nanj - Polikarp. 

4. mar 2014 14:32

Za zzak in ostale je tule bazično o matičnih knjigah http://sl.wikipedia.org/wiki/Mati%C4%8Dne_knjige

Kjer se lepo razbere, da je ločevanje države od cerkve na matičnem področju - v smislu, da je primarna civilna matična knjiga in da obstajajo obveze prijave novorojencev in obvezne prijave smrti in vsega vmes - da gre vse to na civilno oblast - v naših krajih uzakonjena po koncu 2. svetovne vojne.

Pred tem so bile civilne matične knjige nepopolne.

Ljudska preprostost in dojemanje vaškega župnika kot vrhovno avtoriteto pa velikanska. In so nastajale take zgodbe, o katerih govori tudi mamaF.

Drugače, hvala za opomnik za Prvotno besedilo življenja. Je treba to vsakič znova prebrati. Zlasti ta mesec, ko bo koga oblivalo od alegorij na temo materinstva.

4. mar 2014 14:54

Bojda Polikarp ni ime nobeni osebi v Sloveniji. Do 2. SV niso nikogar poimenovali Primož. Cerkev je vodila matične knjige, zato je vpisovala in včasih tudi komandirala vpise imen. Spominjam se znanca, ki je pregledoval knjige, ker je zbiral rodoslovne podatke in je vedel povedati,da je bilo velik nezakonskih otrok, vse pa so bile Marije.

Moj ded je bil boter sestrini vnukniji in je predlagal, da se imenuje Marija po materi. Župnik je zavrnil in je rekel, da bo Marjeta, ker je nezakonska. In tako je tudi bilo.

Sama imam dolgo in meni zoprno ime, ki je ravno sedaj modno, ker babica ni hotela vpisati v rojstni list okrajšave kot je želela mama. Pa nisem nezakonska. Toliko o samovolji.

4. mar 2014 17:22

Ne bo držalo. To ime sem našla med svojimi predniki  (uradni vpis v knjigi: Primus) že tamle okrog leta  1650 . Edinole, če je ime izginilo iz seznamov v kasnejših letih.

Tudi tega, da je bilo nujno poiskati ime, ki je sledilo dnevu rojstva, moralo pa bi biti v istem koledarskem letu, se na našem koncu niso držali. Mojega so šli iskat par dni nazaj, pa še kar nekaj takih primerov poznam. Doma smo praznovali izključno godove, v moji družini pa kar oboje, ker imajo vsi ostali razliko med rojstnim dnevom in godom več kot 6 mesecev in ravno prav pride za novo torto.

Enaka imena za živali in ljudi? Hmja. Prav hecno je izpadlo, ko je (nekaj desetletij nazaj) ena od sosed iz bloka na glas klicala ime mojega moža (običajno slovensko, danes celo zelo pogosto ime) in ko se je parkrat oglasil, ja, tukaj sem, kaj želite, smo ugotovili, da kliče svojega kokeršpanjela . Ni bil ravno navdušen (mož, mislim, psa nisem vprašala). Sedaj pa samo še čakam, da bo kakšna mamica svojega sinčka poklicala Reks ali pa Runo
Cila

PS: Kdor ni vedel, kdaj goduje, si je lahko izbral tudi 1. november. Po cerkvenem koledarju je to dan vseh svetnikov -  Vsi sveti. Po taistem koledarju je dan mrtvih - Dan vernih duš - 2. novembra.

4. mar 2014 18:07

Nekoč je bil tudi en Primož Trubar. Obstaja Sv. Primož nad Kamnikom pa Sv. Primož nad Muto - zanesljivo izpred druge svetovne vojne, pa če je obstajal svetnik, je gotovo obstajal tudi kdo, ki je imel ime po njem. Jasno, so pa imena en čas bolj, en čas manj popularna in pogosta, danes je Primožev kar veliko, Prvanov in Prvoslavov pa verjetno bolj malo.

4. mar 2014 18:47

Vanilija, hvala za trud, a res me ni več nikjer. Nič hudega.

4. mar 2014 20:02

In ko učiteljice pelje(m)jo našo nadobudno mladino v Rašico, v rojstno hišo Primoža Trubarja (sicer ni original, ker je pogorela, je pa dober približek) en gospod (nad katerim so mulci navdušeni in ga poslušajo, tiho kot miške, ker zna tako plastično, živo in energično pripovedovati) vedno pove, da se je šele v letih po drugi svetovni vojni (kakor piše Frina) v tistih krajih med prebivalci začelo spet pojavljati ime Primož. Krivoverstvo je huda reč , pa čeprav je Slovence naredilo pismene in jim dalo zagon za vso poznejšo literaturo!

lp

4. mar 2014 20:12

In temu gospodu se po domače reče Adl. Drugače je pa Andrej Perhaj in je tudi meni svetoven glede razlage o Primožu T.in njegovem času. Njegova mama je bila učiteljica slovenščine.Če bi vsi učitelji tako v živo znali razlagat svoje predmete, bi tudi učencem šlo neprimerno bolje. 

LP, Saša

4. mar 2014 21:19

lp

5. mar 2014 15:45

Žal ga nisem nikoli slišala, sem pa tako navedbo o uporabi imena slišala pred dnevom reformacije. V imenu vere so sežgali prve knjige, ki so bile redke, sovražili ime Primož, in, ker so prvi imeli božična drevesca protestanti, jim pri nas, vsaj na podeželju, niso delali, ker so bili heretični.

Ne ve, če se spomnite proslave ob 300. obletnici smrti Trubarja  leta 1986, ko je v Rašici govoril takratni predsenik predsedstva SFRJ, zdi se mi, da je bil Sinan Hasnani, nekaj takega. Imel je govor  - v albanščini. Stari državi vsaj jaz tega nisem nikoli odpustila, ker se mi je pa to zdelo le preveč. O tem se nikoli ni kaj veliko pisalo.

Ob tem se spomnim tudi neke sončne nedelje, ko smo na TV gledeli ameriški film, o zamenjavi dveh fantov, od katerih je bil eden princ, drugi pa reven. Podnapisi so bili v  - cirilici, pri čemer nas je vse dvignilo s stolov. V tistem času so bila neka skupna jedra za kulturno vzgojo Jugoslovanov.

Nekje sem prebrala,da je nekoč prvorojenec dobil ime po očetu, drugi po dedu, nato po botru in drugih sorodnikih. Nakateri so otroke poimenovali na ime svetnika, rojenega na  dan rojstva. Poznala sem žensko, ki je zaradi neugodnega datuma rojstva  dobila najbolj grozljivo ime, ki ga je mogla dobiti. In ker je tako redko, po poroki se je preimenovala v ime, na katerega je slišala in spremenila še hudo tuj priimek, ga žal ne morem napisati, bom pa napisala na ZS, če koga zanima, ali pretiravam.

Pravijo, da je ime znak. Imena, ki so se pojavila pi leta 1990 se mo zdijo preveč "tehnična" in nimajo žara. Naši psički in mačke so imeli človeška imena in ljubezen lastnikov, vredno tudi človeka. Takrat še ni bilo Filipov, Oskarjev in Maksov, pa tudi Bajsi so redko koga klicali.

F r i n a