Krst nezakonskega otroka

26. okt 2008 12:54

kozamurnik je napisal/a:

Sem mislila stegniti jezik glede izraza far...pa bi verjetno dobila kak odgovor, da tam tako recejo in ni bilo misljeno tako. Biti strpen, toleranten pomeni, da se hote ali ne postavimo v" visji "polazaj, ker le tako lahko trpimo, prenasamo ali smo strpni do drugih,drugacnih! Pa se nekaj: nekdo ki ni krscen pa je splosno razgledan bi moral ja vedati da ne more biti boter pri krstu,torej le ni tako poucen o verskih zadevah,se motim?Ne zameri mamamia, navadno zelo rada prebiram tvoje odgovore,tokrat pac ne. Cila, zelo dobro povedano! Sama nisem krscena,niti ne hodim v cerkev,krscanske pa tudi druge navade pa se trudim razumeti. kozamurnik Sporočilo je spremenil(a) kozamurnik dne 26. okt 2008 12:04:10

 

Mislim, da sem svojo strpnost in pripravljenost za sodelovanje pokazala prav s tem, da sem pristala biti botra nečakinji, ker si je družina to pač želela. Ker v naši fari (a je tudi to slabšalini izraz?  - kolikor vem, ni, tako kot farani ne) ne bi bila edina, ki bila botra brez vseh zakramentov. Prav zaradi tega smo mislili, da ne bo problemov, a so pač nastali, ker se je sistem spremenil, tako je rekel naš ljubi župnik.Torej so drugi smeli biti, jaz pa ne, ker se je otrok pač rodil leto dni prepozno.

In čeprav ima mož vse zakramente in je bil boter, ni njegova krščenka čisto nič drugače vzgajana, kot bi bila, če bi bila jaz botra. Ne hodi ne k verouku, nobenega nadaljnjega zakramenta nima, ker je pri nas doma pač tako, da si babice želijo krščene otroke, naprej jim je pa vseeno.

 

Tako da, kozamurnik, jaz sem dovolj dobro vedela, kaj in kako je s krstom in zakramenti, a če so vseskozi   smeli biti botri tudi tisti, ki so bili tako kot jaz brez enega samega zakramenta, sem pač mislila, da bo šlo. Pa od nekega trenutka dalje pač ni več šlo. In smo se zmenili drugače.

 

Biti strpen in toleranten pa, po mojem mnenju, ne pomeni, da se postaviš, hote ali nehote, v višji položaj. Pomeni postaviti se v vlogo tistega, ki ga poskušaš razumeti, njega in njegovo ravnanje, in ne nad njega.  In ko to zmoreš, zmoreš biti strpen.

 

"Preberite in razmislite, preden posplosite stvari ki jih (verjetno) ne poznate(saj ste ateisti,ne?) osebno,da bi jih mogli komentirati."  -

Pa tole me je malce zbodlo. Ni nujno, da osebno spoznamo stavri, o katerih dajemo mnenja. Navsezadnje tudi duhovniki niso poročeni, pa vernike podučujejo o zakonskem življenju in pridigajo o njem ter svetujejo.

 

Glej, nikomur nič nočem. Če natančno prebereš, kar sem napisala, ni nikjer ene same žaljive besede, nikakršne nestrpnosti ali česarkoli drugega do nekoga, ki mu vera več pomeni kot meni. Spoštujem prepričanje vsakogar, v zameno pa pričakujem tudirazumevanje druge strani za moje prepričanje.

 

Še vedno pa menim, da se cerkev prepočasi odziva na sodobno življenje.

 

Mamamia

mamamia

26. okt 2008 13:14

haha, kakšnega župnika mamo šele mi, v komenškem koncu. Nimaš bolj strogega:) femica

26. okt 2008 13:19

Mislim, da je bilo s "stanjem" v cerkvi mišljeno dejstvo, da se dandanes med določenimi deli maše pogosteje vstaja, kot se je včasih. Za nekoga, ki je bil vajen prejšnjega načina, se res več stoji. To vstajanje pa je le priporočljivo in ni obvezno. Sama z majhno hčerkico v naročju pogosto marsikateri del maše odsedim, pa me nihče čudno ne gleda. Kar se tiče pedofilov pa jih največ menda prihaja iz ožjega družinskega kroga (očetje, matere, strici, tete, dedki...), kar se mi zdi grozljivo. In ni pomembno, kakšnega poklica, starosti ali stanu je storilec, njegovo (njeno) dejanje ni opravičljivo in ne bi smel ostati nekaznovan. Vendar nisem poklicana, da sodim. Pa lepo nedeljo vsem skupaj. tulka

26. okt 2008 16:19

mamamia,ne mislim niti najmanj polemizirati, ampak prvic slisim, da je lahko kdo bil krstni boter brez zakramentov, vsaj krscen je zagotovo moral biti, ce pa imate pri vas take primere,je pa vasa fara ( in z njo farani s "farom "vred) res nekaj posebnega. No ja, upam le, da bo nasa mamica le krstila otrocka, pa zelim ji tudi, da bi zrasel v postenega in prijaznega cloveka.S krstom ali brez. Pa tole sem nasla,kot zanimivost. http://www.ringaraja.net/forum/printable.asp?m=868425 kozamurnik Sporočilo je spremenil(a) kozamurnik dne 26. okt 2008 16:33:12

26. okt 2008 18:10

So župniki, ki jim povsem pritiče beseda "kler". Žal. Jezus je nekoč sam dejal "Pustite nedolžne otročičke k meni !". Mislim, da je to zapisano neki knjigi, no in tega bi se morali zavedati duhovniki. Sploh pa je krst sam po sebi nekoliko sporen, saj otroka dobesedno prisilimo v nekaj kar je kahko kasneje povsem proti njegovi volji. Mnogo bolj se mi zdi prav, da baptisti (pa verjetno še kdo) človeka krstijo, ko se za to odloči sam, po svoji volji in vesti. Ampak, to so že seveda druga vprašanja vsekakor pa ravna povsem narobe tisti župnik,ki noče krstiti nekega dojenčka, ker npr. starši niso cerkveno poročeni ali pa je ka drug razlog. Otrok ne sme in ne more biti kriv za dejanja staršev, sej to je pa ja jasno. Obsojanja vredno je to in jaz bi priporočal vsakemu, ki naleti na kaj takega da se obrne na najvišje cerkvene oblasti, na nadškofijski ordinariat in celo na sam sveti sedež. Otročku, ki ga je cerkev,ki uči in pridiga samo ljubezen ,že v najbolj rosni dobi življenja stigmatizirala pa želim tisoč sreč in da postane dober človek ! LP hedonist

26. okt 2008 19:22

Nikoli me nije zanimalo, zakaj krstijo otroke, zaj pa me. Baje, da mu pri krstu odpustijo (ne znam se izrazit) grehe. Kake grehe te lahko ma dojenček? tumpika

26. okt 2008 19:55

Ne morem si kaj, da ne dodam še svojega piskrčka. Naj povem, da sem verna in se po nauku Cerkve tudi trudim živeti, enkrat bolj uspešno, drugič manj, mi pa vera veliko pomeni. Otrok res ni kriv za odločitve svojih staršev in bi ga po tej logiki župnik res moral krstiti. Vendar ne razumem staršev, ki želijo krstiti svojega otroka čeprav ne izpolnjujejo niti osnovnih pravil, ki v Cerkvi veljajo. Če se pridružimo kakršnem koli klubu in društvu, s tem sprejmemo tudi njihova pravila in dolžnosti, ki nam jih to članstvo nalaga. Le v primeru Cerkve bi pa radi pobrali le to, kar nam ustreza. Otrok je krščen v veri staršev, in pri krstu starši obljubimo, " DA BOMO OTROKE VZGAJALI PO NAUKU KRISTUSA IN NJEGOVE CERKVE." In nauk Cerkve ter ena od cerkvenih zapovedi je tudi, SKLEPAJ ZAKON PO CERKVENIH DOLOČBAH. Popolnoma razumem duhovnike, ki nočejo krstiti otroka za katrega se že v naprej ve, da ne bo deležen verske vzgoje in res ne vem, zakaj bi to od njega zahtevali, saj očitno vera staršem ne pomeni veliko. Če se starša ne poročita cerkveno, ker jim zakrament nič ne pomeni ne vem, zakaj jim potem krst pomeni toliko, da izsiljujejo z njim. Drugače pa je, če se starša ne poročita cerkveno, ker je eden od niju že bil poročen, pa mu cerkvena razveljavitev poroke ni uspela. V teh premerih, pa mislim, da duhovniki ne komplicirajo. To pa, da bi otroke dali krstiti, ko bi se zato odločili sami ja mogoče res, saj to lahko tudi storimo, saj nas nihče ne priganja da to storimo prej. To je odločitev staršev. Konec koncev se starši namesto otrok odločamo za celo vrsto stvari od raznih krožkov, ki jih otroci obiskujejo že v vrtcu naprej. Vse kar storimo za svoje otroke storimo v dobri veri, da mu bo to v korist. Tako je tudi pri odločitvi za krst. patka Sporočilo je spremenil(a) patka dne 26. okt 2008 19:57:13

26. okt 2008 20:02

tumpika je napisal/a:

Nikoli me nije zanimalo, zakaj krstijo otroke, zaj pa me. Baje, da mu pri krstu odpustijo (ne znam se izrazit) grehe. Kake grehe te lahko ma dojenček? tumpika

Tumpika: otrok se rodi z izvrnim grehom, ki sta ga storila ADam in Eva. Se tudi ve kakega in tako velikega, da sta bila izgnana iz raja.

S krstom je potem otrok brez izvirnega greha. In če umre nekrščen, umre z grehom in ne pride v nebesa.

 

 

F r i n a

26. okt 2008 20:02

Sicer ne morem govoriti v imenu Balu, ampak s tem stanjem v cerkvi je verjetno mislila, ne dobesedno stati, ampak da morajo vsako nedeljo biti prisotni pri maši. V naši okolici je tudi ena taka fara, v kateri župnik pri nedeljski maši pove katerih staršev katerih otroci obiskujejo verouk, ni pri maši. Pa ozimnico si je tudi že naročil. Pri nas pa je takole. Jaz in brat sva sicer krščena, nisva pa obiskovala verouka, zato torej tudi nadaljnjih zakramentov nimava. Zaradi časov ko v cerkev nisi mogel, če si bil otrok učiteljev. Še za časa dobre stare partije torej. Jaz sem krstna botra njegovi hčeri in naš župnik ni na veliko kompliciral. Je pa samo omenil, da bi lahko status koruzništva spremenili. Brat se je sicer kasneje poročil jaz pa še vztrajam na koruzi. Je pa kasneje en kaplan prišel v naš kraj, ki enim kolegom ni hotel ugoditi, z enakim primerom. No ja, sedaj imamo prejšnjega župnika nazaj. Moj koruznik pa je bil vzgajan v drugem duhu. Pa ni tip, ki bi vsako nedeljo "stal" v cerkvi. In ko je naš otrok septembra šel v šolo, sva mu povedala da naj gre k verouku, naj ugotovi sam če ga stvari zanimajo ali ne. Zaenkrat mu je še zanimivo. Ko pa se bo prvič zgodilo, da bo župnik pri maši povedal, da njegovi starši niso pri maši, bomo zgodbo zaključili. Saj občasno tudi jaz grem h kakšni maši, sploh k polnočnici ali pa za miklavža, ampak sedaj pa me res ne bodo prevzgajali. Sploh pa ne na račun mojega otroka. jass

26. okt 2008 22:19

Naj povem, da se v celoti strinjam s patko. Tudi jaz sem verna inskušam po svojih najboljših močeh živeti tako, kot od mene želi Bog, ki je preko svojega sina Jezusa poskušal človeštvu sporočiti kako naj živimo, saj je končni cilj vseh nas vernih ta, da nekoč pridemo k Bogu, v večno življenje. Po Jezusovi smrti pa naj bi cerkev nadaljevala voditi ljudi po poti, ki jo od nas želi Bog. Tako Bog od nas želi, da moški in ženska, ki se ljubita, pri zakramentu svetega zakona, sebe podarita drug drugemu in postaneta eno srce in ena duša in tako sprejmeta božjo voljo kako živeti. Torej edino mož in žena, ki sta prejela zakrament svetega zakona in s tem oblikovala njuno življenje v veri, lahko v imenu otroka sprejmeta zakrament svetega krsta, saj otrok lahko prejme zakrament svetega krsta le in samo preko svojih staršev. Če starši vere ne sprejemajo in ne živijo kot želi Bog je takšen zakrament brezpredmeten-neveljaven in ne pomeni nič več kot samo to, da imamo v rokah nek papir, da je otrok bil krščen. Zakrament ni stvar na papirju, ampak je nekaj več, je dar, ki nam ga daje Bog, mi pa ga moramo sprejeti in živeti po njegovi volji. Glede duhovnikov je tako. Njim je najmanjši problem pred otrokom zmoliti, ga politi z vodo in namazati z oljem, vendar kaj imamo od tega, če zakramenta ne sprejmemo in ne živimo tako kot Bog želi. Po mojem mnenju je duhovnik, ki odkloni krst otroka, katerega starši niso poročeni, edino pošten duhovnik, saj s takšnim krstom nihče nič ne dobi. Skratka, o veri nikakor ne moremo govoriti, da je ortodoksna, saj je ne moremo prilagajati današnjemu načinu življenja, ki nikakor ne ustreza volji Boga. Bog je preko desetih božjih zapovedi natančno sporočil, kaj želi od nas in nikoli ne bo drugače. Od vseh ljudi želi isto. Gre le za to, da so ljudje v preteklosti bolj spoštovali želje Boga kot danes. Danes si velikokrat želimo vero prilagoditi modernemu času, pozabljamo pa da moramo mi način življenja prilagoditi veri in temu kar Bog želi od nas. tomazinka