26. okt 2008 10:36
Kar sem hotela reči je samo to, da se cerkev ni prilagodila sodobnemu življenju, sicer fari ne bi tako komplicirali pri krstu otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Ker dejstvo je, da tudi verniki živijo malce mimo božjih zakonov, če se jim otroci rojevajo že pred sklenitvijo zakonske zveze. In temu bi se morala cerkev prilagajati, biti malce širšega srca, ne pa da se nekateri fari sprenevadajo in se gredo ortodoksonosti tam, kjer je to najmanj potrebno.
Ampak, tudi oni so so različni, ne samo mi.
Kozamurnik, ni nujno da si vernik, da spoznaš in poznaš nekatere stvari, sploh pa, da na kaj opozoriš.
Mene nihče ne moti, živim in pustim živeti. Tudi jaz nisem mogla biti botra nečakinji, ker je župnik vztrajal, da bi morala dve leti hoditi k verouku, ker pač nisem krščena, za povrh je tudi ona rojena v zunajzakonski zvezi. Halo? Pa smo rešili, boter je bil mož, jaz pa priča. Torej dokazujem, da če gre za modre in strpne ljudi, je dogovor možen.
In se strunjam z rimljanko - v vsaki skupnosti, torej tudi cerkveni, so dobri in slabi ljudje, ozkogrudni in neizmerno širokega srca, napredni in nazadnjaški, strpni in nestrpni do skrajnosti. Njihova dejanja kažejo, kam jih lahko umestimo.
Sebe gotovo umeščam med strpne, lahko to nazorno dokažem s številnimi dejanji.
Mamamia
mamamia