18. okt 2008 18:41
Mi imamo pa oranžnega mačkona Likarja, ki je potomec samosvoje mačke , ki je kar nekaj let sama živela v okolici (brez uradnega lastnika) in smo ga mi posvojili. Naša hiša stoji med dvema cestama, na koncu vasi, kjer redko kdo upošteva hitrostno omejitev. Zaradi tega me za Likarja skrbi predvsem v pustnem času, ko....saj vemo, ljubezen ne počiva. Na srečo se v treh letih ni zgodilo še nič usodnega. Tudi mi smo želeli, da bi bil hišni mucek, pa ne gre. Živimo v pritličju, izhod iz kuhinje je naravnost na dvorišče, in maček se sprehaja ven in noter tako kot mi. Ima obdobja, ko se zadržuje predvsem na dvorišču in ride zvečer spat v hišo, so pa tudi obdobja, ko se doma samo naje, potem ga pa po ves dan ne vidimo. In takrat mamoF seveda skrbi....
In poleg tega, da je lep in pameten in oh in sploh, je tudi dober lovec - meni, glavni gospodinji redno prinaša v dokaz svoje trofeje.
Tu pa se začne drugi del zgodbe!
Doma imamo namreč tudi udomačeno podgano Tončija. Lansko leto, ko je hči dobila podgančka, je maček sicer nekaj časa zeloooo z zanimanjem opazoval kletko (verjetno mu je bil všeč dizajn :)). Nekeda dne sem ga zalotila, kako steguje tačko skozi rešetke in ga krcnila po ušesih (pa tudi slišal jih je).
Od takrat je očitno navajen, da naša podgana ni in ne bo mogla postati plen, zato čisto stoično prenaša Tončija in kletko.
Seveda pa ju nikoli ne pustimo skupaj (mislim podgane izven kletke brez nadzora)! Saj vemo, priložnost dela tatu in naš Likar bi po mojem "pozabil" na moja opozorila.
Zato je podgana v kletki oz. kadar je spuščena, mačka ne sme biti zraven.
mamaF - Mojca
riba-ribica
