27. apr 2013 6:10
elaphus je napisal/a: |
Posluš, MBrando, med prebiranjem tvoje hvalnice dobrim trem mamam, vrtnim vilam, mi je padlo na misel (dobro, da je bilo precej lahko, jaz imam pa precej odporne misli), da bi lahko ti fajn fizično na vrtu pomagal tem vilam in postal nekak vrtni škrat (al pa palček, kakor ti je ljubše). Ko boš zmatran kot cucek poležaval na kavču, ti garantiram, da tudi črnih misli ne bo nikjer več. lp
cervus
|
O da bi tole pisanje padlo na plodna tla. A ta tla, na katera pade so polna umazanije (beri: zdravil) in nezmožna da razveselijo svojega lastnika z plodovi narave iz katere naredimo veliko VELIKO skledo paradižnikove soljat.
O kako sem rad pomagal, O PA KAKO BI ŠE. Obožujem delo. Fizičarjenje mi ni nikoli smrdelo, še manj pa pomočč drugim in pripravljenost kadarkoli in kjerkoli prevzeti kakršnokoli breme v kolikor je moral kdo kam skočit. To poletje sem žal, ali pa na srečo (kakor vzamemo. Rajši še pretrpim, jokajoč na drevesu eno sezono brez plezanja in moje VELIKE LJUBEZNI; hribov, kot pa da za večno padem v črno luknjo MOTNJE PREHRANJEVANJE in never again občutim radost sončnih vzhodov/zahodov, dotika hladne skale v zgodnjem jutri, zven klina ko ga strokovno spraviš v špranjo da kar veselo zapoje, ko trdo oporo in mirno vest ti ponudi) OUT in vsa pozornosto je usmerjena v rehabilitacijo, pridobivanju teže, povrnitvi beljakovin (imel sem takšno katastrofalno laboratorijsko sliko) zaradi katerih je prišlo do zrušitve sistema in posledičn napihnjenih stopal.
Jap, daleč sem se pustil prigurat. A še kar sem lani veselo fural po svoji poti, saj sem se (dejansko) super počutil. Izhajam iz tega, da je telo še imelo dovolj mišic, da je jedlo samo sebe, kar pa je nato pripeljalo do popolne izčrpanosti. Nekdanja poskočnost do mojega stanovanja v 3.nadstropju mi sedaj predstavlja pravi mali Triglav
A SAJ BO!! Gre na bolje. Sedaj končno normalno jem, sprejemam vse oblike hranil in PREDVSEM ob podpori DRUŽINE in ŠIRŠE DRUŽINE (moji zlati prijatelji), ter ob prebiranju želja in lepih misli članov na KULINARIKI pridobivam na samopodobi in zaupanju da pa le gre na bolje. POČASIIII, o bog gre to počasi...a gre..saj bo
MAMKA: Cmok, cmok!
---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---