Kaj danes delamo?

21. feb 2013 8:57

21. feb 2013 9:20

JJ, jaz jih imam 2x toliko plus kusur, pa sem tekala z in za vnukinjo kot tridesetletnica. Vse je v glavi. Če imaš pa smolo in zboliš, je pa druga pesem.

21. feb 2013 9:33

Če imaš kondicijo, do smrti tekaš in skačeš...poznam veliko mladih nepremičnin

21. feb 2013 10:26

Ninja24 - bravo! Obenem tudi iskrene čestitke ob 30-letnici 

Kar se pa tiče sesanja avta... podoben primer je pri meni, to mi je , če sedim in vozim v usranem avtu. Na jugu je lep pregovor "Vani gladac, nutra jadac!".

Mygrace, tudi s tem se tudi strinjam - "nepremičnine" - ha-ha-ha. (Kje si pa to našla?)

Pozdravček!

21. feb 2013 12:07

Halo, ve 30-ke ne bojte se, že 6 let po tej številki živim....Eh, pa saj je vse isto,razen tiste številke v starosti, jaz sem edino postala malo bolj ;trde kože;, nisem več tako malenkostna za vsako stvar, ker ne smeš bit, če hočeš normalno preživet. Pravijo, da življenje človeku nikoli ne naloži takšnega bremena, ki ga ni sposoben nositi.Ninja24 čestitam ti, za okroglo, ampak malo pa le imej sama sebe rada !

21. feb 2013 12:48

Ninja24, iskrene čestitke za 30-tko...

Tudi jaz sem bila pri tvojih letih (zdaj lahko rečem nora) izjemna, 300 na uro. Sem enkrat za poslovilno dva dni pekla, pekla. Pa pred službo kuhala in po službi celo popoldne, da je bil cel krožnik morskih jedi - od hobotnice, morske solate, rib, buzare, pa sladice.... Težko je, če si perfekcionist in mora biti vse popolno. Saj sem neizmerno uživala, bila ponosna na moje stvaritve, toda pogosto tudi izčrpana, sploh takrat, ko se je k temu pridružila še kaka neprespana noč zaradi hčerk ali preobremenitev v službi.

Ko sem spoznala mojega sedanjega moža so prednost postale druge stvari. Čas, ki si ga namenjava, sprehodi, izleti. K temu je prispeval še moj 5 letni sin, ki mi zapolni vse proste trenutke, tako, da sem skoraj pri 50 ih kočno spoznala, da enostavno ne zmorem več toliko oziroma, da potrebujem tudi čas zase. Seveda se zgodi, da včasih ne morem iz kože ( in potem bentim sama nase koliko sem si naprtila dela), potem pa narava poskrbi, da me prizemlji. A zbolim, a me kje kaj uščipne, a padem z lestve ali pa se močno urežem in imam sedaj šive...

In sem sedaj prav vesela, da me malo crkljajo, meni se polnijo baterije, pa še kuham bolj malo. Čas imam za branje knjige, crkljanje. Danes bo bodisi kuhala hči ali pa si kaj prinesemo iz kitajske restavracije. Jaz moram še k zdravniku na previjanje.

21. feb 2013 12:52

Že, že, samo vi ne veste, kaj vse zmorejo motoristi/ke

Srečno vožnjo, Ninja24

lp

p.s. a tistega, kako se lepo reče, ljubljenja, pa nihče več ne dela

21. feb 2013 13:17

Mišzmoke, kaj da ne, naj se pohvalim, da sem tudi sama med njimi! Pa tudi jarke sem začela poglabljati z avtom,! Je pa bilo zmrznjeno, pa ni bilo učinka, toliko bolj na avtu, na srečo sem preživela moževo mulo..., bila je hujša kot izkop. Ninja24 ti kar šibaj, ampak neke omejitve le imej, ni fajn pretiravati v ničemer...A, kaj delam? Z sinom se učiva malo, utrdila kvačkane izdelke, skuhala....Skratka dela za cel dan, ki se ga nikjer ne vidi, žal.Jutri pa grem  delat, tako da, če bo sneg-nevarnost na cesti,ali jaz ali sneg

21. feb 2013 15:02

Ležim na postelji in gledam v nebo skozi strešno okno. Hkrati se zahvaljujem usodi, Bogu in kaj vem še kdo vse ima te zadeve preko, da sem živa in zdrava, obenem pa jočem v mislih z mojim dragim prijateljem, ki izgublja bližnjo osebo zaradi tiste obupne diagnoze. 

21. feb 2013 20:36

Ooooo hvala vsem in vsakemu/vsaki posebej za tako lepe želje in nasvete.....no danes sem imela popoldne dopust, tako da mi je v tistih 4 urah več prostega časa uspelo postoriti in pripraviti vse kar je bilo v planu (precej predčasno jeeeee), tako da jutri dopoldne čaka le še nekaj malenkosti in prestop v 30 se lahko začne. Za nagrado sem si privoščila urico pilatesa, zdajle pa lepo namakam noge v kopel z materino dušico, srkam topel čaj in srfam ......čisto na relax, tako, da brez skrbi, jutri bom kot rožica (razen, če bo kakšna višja sila ampak upam in trkam da ne).