Kaj danes delamo?

10. okt 2008 7:50

Jaz tudi popravljam: včeraj nisem šla nič spat, me je pred blokom čakal sosed, ko sem prišla domov in je šel kar z mano pogledat moje novo pobeljeno stanovanje. No, pa sva čvekala in čvekala, še pecivo sem mu dala za s sabo... (je ata star 70 let, pa sva najboljša kompanjona v bloku). Potem sem samo še letela naprej v CD, no, spat sem šla ob 0:30... lidka [sonce]

10. okt 2008 8:03

Si pa hitro pokonci.. petardica

10. okt 2008 10:03

Jaz grem pa na vikend počitek nekam kamor me pelje mož za 20-eto obletnico poroke. Je bila do včeraj skrivnost, tako da danes takoj po drugi uri odpotujeva. Več povem drugič. swarovski

10. okt 2008 10:06

uau, swarovski, lepo se imejta matilda

10. okt 2008 10:14

Vidim, da sem ena redkih srečnic, ki jim ni treba vstajat pred sedmo zjutraj. Ne vem, kako bi bilo z mano, če bi morala vstajat ob šestih in ob sedmih ali celo prej od doma... Še ko smo otroka vozli v šolo, tako osnovno kot srednjo, nismo nikdar šli od doma pred pol osmo zjutraj. Zato občudujem vse, ki vstajate zgodaj in morate še otroke hitro spravljat iz postelje, mi smo v priemrjavi z vami pravi lenuhi....

Res pa je, da se zato meni delovni dan zavleče tja proti večeru in včasih tudi v večerne ure, pa da nikdakr v naprej ne vem, kdaj se bo to zgodilo in se tudi s poti domov moram včasih vračat nazaj v službo, če se zgodi kaj nenapovedanega.

 

Samo da mi ni treba zgodaj vstajat, drugo mi ni nič težko.

 

Mamamia

mamamia

10. okt 2008 10:27

Čakaj malo Mamaia, kdo ti je pa otroke vzel iz vrtca, šole? Jaz MORAM jit zgodaj, do jo do cca 16:15 ure vzamem iz vrtca. Ko bo v šoli, ne bo nič druigače, končala bo okrog 12 ure, potem me bo čakala do 16:30 ure... Jaz bi tudi vstajala pozneje, pa da bi se mala pozneje zbudila, bi bila bolj naspana, tko je pa živalsko dretje ob 6 uri zjutraj v bloku. Ja, trenutno delamo največ galame med sosedi, pa ne morem pomagat... lidka [sonce]

10. okt 2008 10:45

Meni je pa  lepo v pokoju ...delam ko delam, spim, ko spim ... edino jaca lahko stepam samo zvečer, ko pride mož iz službe.

 

 

Sem pa dobila danes dober e-mail od ene naše članice in prav paše v to temo!!!

 

Tukaj je:

 

Probudila sam se. Umila se brzo, pomuzla krave, dala jesti kokošimai zečevima, izgnala koze i krave na pašu.Probudila sam djecu, napravila im doručak, spakirala ih za školu,odvezla ih u školu, pokosila travu.Otišla sam na posao, posvađala se s nadređenim, izbacila ga van izureda, obračunavala putne naloge zarađivala novce, zaradila novce.Došla sam kući, iscijepala metar drva, skuhala ručak, podigla djecuu školi, nahranila ih, prijavila porez na dobit, išla u polje obraditikupus i krumpir do mraka, stigla na frizuru.Vratila sam se kući, ugnala krave i koze u štalu, spremila večeru,obnovila osiguranje za auto, nahranila djecu, okupala ih, stavila ihu krevet, oprala mašinu veša, platila račune putem net bankinga,pregledala poštu, objesila veš, pojela koru kruha s maslom i medom.

Kad sam se konačno spremila krenuti leć", pade mi na pamet: "AJME UŽASA! Moj muž! Cijeli dan leži na kauču neizj..an!!!"

 

Če katera ne razume hrvaško, naj pove!

Nena-morje

10. okt 2008 10:48

Si predstavljam, da jajc ni stepala prav nežno. mamaF - Mojca

10. okt 2008 10:51

Otroke je potem, ko sem začela delati popoldan, iz vrtca vzel mož, iz šole sta pa šla sama peš domov, ker je komaj en km poti (zjutraj smo jih vozili samo zato, ker nam je bilo sproti in smo istočasno odhajali od doma). Po kosilu v šoli sta šla domov, ker je bila tašča vedno doma in nista bila nikdar sama, pa četudi sta bila, ni bilo dlje kot uro ali dve.  Na tečaje in treninge jih je vozil mož, pa babici sta vskočili - smo imeli v tistem času izdelan urnik, kdaj kdo koga kam pelje, drugače bi bila zmešnjava na celi črti. Sreča je bila v tem, da sta imela oba treninge v poznih popoldanskih urah, nemščino po dva krat tedensko pa tako, da je eden začenjal, ko se je drugemu ura končala. Še sreča, da nista imela želje po še kakšni dejavnosti (razen smučarske šole ob koncu tedna).

V teh zadevah je mož oziroma oče res odigral pomembno vlogo. Je pa res, da se je vedno rad ukvarjal z otroki in mu ni bilo nič težko, tudi sestrine otroke je razvažal naokoli in hodil po njih (tudi jaz, ko je bilo potrebno, a tudi je vozila in hodila po naše, če je bila nuja), in ko sem jaz prišla domov sem našla eno veselo in razposajeno druščino doma, ob kateri je vsa utrujenost v trenutku minila.

In danes, ko sta oba že študenta, radi obujamo spomine na tiste čase in številne neumnosti, ki so oziroma smo jih skupaj počeli.

 

A tisto je bila norišnica, en člen v verigi bi počil, pa bi bila štala. Ampak zdaj so to le še spomini na neke hektične čase, po svoje zelo zanimive in pestre, ko se je popoldan obrnil, da nisem prav vedela kdaj. Če bi svoj  delovni dan opisovala v tistih časih, ne bi bil tako ležeren, kot danes, ko pravzapreav ne vem, kaj naj s časom, če pridem kak dan domov pred peto uro popoldan.  

 

In zavedam se, kakšno srečo sem imela pri vsem tem.

Zato tudi pravim, da občudujem vse, ki morajo zgodaj vstajat.

Mamamia

 

 

mamamia

10. okt 2008 10:55

mamamia, hehe, pri nas so vloge obrnjene - otrok budi naju, hihi - seveda precej (vsaj eno uro) pred 7 - mo... Veri