11. maj 2013 6:33
Danes in jutri samo relaksiranje. Sprehod do knjižnice in izposoja filmov (presneti KNJIŽNIČAR ne ve kje se ga drži glava, saj mi je že drugič v mescu dni izposodil napačen film, tako da sem včeraj pol kar zadremal in prespal "bog si ga vedi kateri film na POP TVju"), do čitalnice po novo čtivo, nato pa še po mleko in domov. Kosilo je v grobem narejeno, sladica včeraj pečena (ponvno sem se izkazal in maman je ponovno obračala oči. K preprosti SKUTICA TORTI sem namreč dodal še posteljico iz maka in mletih mandljev, ter tako oplemenitil/hrsk hrsk vso zadevo), kavč pa tudi pripravljen da se pred kosilom še malo zakotam v njega z DONNO LEON in komisarjem BRUNETTIJEM v roki
Zvečer pa filmski projekti.
Jutri zjutraj novi PEKI PROJEKT; delal bom ingverjeve piškote, saj mi stare zaloge že zmanjkuje, nato sledi kofetkanje z skutino torto, piškoti in veliko čveka v moji naj naj KAFETARIJI z bivšo od dobrega prijatelja, katero nisem že videl....uff....kakših 5 let in dela/živi v Avstriji. Se sila veselim.
Ostalo pa še nimam splanirano.
VČERAJ:
Po prejšnem tednu sem nadaljeval s PROJEKT: SKUTINE SLADICE in včeraj spekel preprosto SKUTINO TORTO iz baze (1,2,3 se naredi. No, jaz sem jo še malo zakompliciral) katera vsebuje tudi gris in v kombinaciji z pasirano skuto pride takšna ena fajna verzij cheescaka da dol padeš. Dosti limonine lupinice in soka limone zaokroži zadevo. Mislim oz. menim, da se noben na kofetkanju v prihodnjem tednu ne bo pritoževal ali pa ZAVRNIL slastnih koščkov te tortice .
Drugače pa sem včeraj preživel kar aktivno, celo preveč, saj me noge še danes bolijo. Zjutraj mamo na srečanje zgodovinarjev za 3 živ. obdobje. Nato domov in peš v mesto po en obrazec, trgovina (dobil poceni cvetačo in ananas) in že sem hitel domov. Ura priganjala, pecivo še ni bilo spečeno, pa še blitvo je bilo treba oprat, solato pripravit, ostalo pa je imela maman preko.
Pecivo na šus zamešam, naredim podlago, zmečem zadevo po vrstnem redu in hopa v ror. Blitva, solata in že mama kliče. Pecivo še ima 30min do konca, zatorej gasa po mamo, skok v MAXX SHOP (trgovina z športno prehrano) in z mojo srečo PONOVNO ni PROTEINOV z gostoto pudinga; so že naročeni in bi naj prišli naslednji teden. Pa če vam povem, da sem imel takšen občutek da se bo to zgodilo, mi ne boste verjeli. Se je namreč ISTO zgodilo dan pred tem, ko sem šel v drugo športno trgovino po enih par vzorcev proteinov, da bi okuse sprobal in eto; GOSPOD, vsega je zmanjkalo. So mi čez praznike pokupli!! Pa kaj je s tole družbo. So med prazniki vsi tako aktivini, da pokupijo celotno zalogo proteinov in se nato šopirijo z svojimi bidoni na vrhu Pohorja in razkazujejo junačka prsa?.
Po eni strani pa super in sem tudi upal da se bo to zgodilo, saj naslednji teden dobim novi finančni zalogaj in bom tako lažje prenesel nakup. Eto. Ponovno se je vse "poglihalo" kot se mora.
Vročina, mama v avtu zažgana ko me je čakala, da se jaz vse pomenim, nato pa dalje. Še hitro je dvignila bureke pri svojem TOP peku (bosta z papijem imela danes za kosilo) in sem ji rekel: "Eto, jaz sem šel po PROTEINE, sedaj pa greš še ti. Upam da jim ni zmanjkalo zaloge moke ali pa mesa in boš na boljšem kot jaz"
Vse se je srečno izteklo. Sledilo je le še pripravljanje kosila, mešanje koruznega zdroba, ter hlajenje peciva (majkemi, sem pozabil, da je pečica veliko močnejša kot na Tinju in tako mi je vrhni sloj malo zažgalo. JEZEN,JEZEN. Da le ni bilo hujšega. Sem še pravi čas zavohal neugodnost. Kljub temu, se še vedno čuti limonina aroma, tako da je zadeva bolj kot ne ŠOLA za naslednjič...
Nato pomivnje posode, rezanje peciva in zlaganje v tapevare za maman in papija, in v posodo za mene. Pomivanje posode in že hitenje via knjižnice, preden me črnina nad Maribor zalije kot bogega psa.
Preostanek dneva pa končno na kavču z knjigo, čajem, koščkom domačega kruha z schwarzwaldsko šunko, old amsterdam sirom, kislo kumaro in sadnim čajem....Prelepo je lahko tole življenje.
---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---