Kaj danes delamo?

21. apr 2013 15:03

MBrando je napisal/a:

Končno se lahko vležem. Kakšna grozna noč, polna kašlanja, vnetega grla, dremanja, sanj. Ko kašljaš in kašljaš in se premetavaš, in padeš v dremež a te nato kašelj ponovno vrže v grozo, šele spoznaš koliko je vredna domača postelja, miren spanec, zdravje ter streha nad glavo. Hvala mojim bližnjim, da me za vikend razvajajo in si vsaj dela s kosilom ne delam.   ---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---

 

MBrando, lani, pred koncem leta, sem tudi sama kašljala, kot nora, skoraj mesec dni in najhuje je bilo ponoči. Vse živo sem jemala ( zdravila na recept in domače pripravke ) ni mi pomagalo. Nato v trgovini, med napadom kašlja, srečam znanko, ki mi je svetovala, naj si naredim sirup iz čebule, da to pomaga. Čeprav v te čire-čare ne verjamem kaj dosti, sem vseeno probala in glej ga zlomka, po dveh dneh se je zadeva začela umirjati in prej kot v tednu dni je moj kašelj izginil.

Gre pa takole: čebulo nareži in jo s paličnim zmiksaj v kašo, nato daj to kašo na krpico ali gazo in iz nje iztisni sok, kateremu dodaš med in limono. Večkat na dan vzemi žličko tega sirupa, morda tudi tebi pomaga.

Sem pa prepričana, da s tako samodisciplino in voljo, ki ju ti imaš, se bo tudi tvoje zdravje vrnilo

Ko sem že ravno bila pri tebi na obisku, dva maslena piškotka sem si postregla,saj nisi opazil

babka1951

21. apr 2013 15:11

Pomaga tudi zavreti velik lonec vode, pa notri žajblja, kamilic...da potem to izpareva kje v bližini ležišča. In seveda ležišče pokonc, da na pol sede spiš. Pa meni se zdi, da mi je najbolj dobro del čist navaden slezov sirup, pa sirup iz smrekovih vršičkov, pa s kremo iz materine dušice po prsih namazat.

Če pa boš predolgo kašljal, je vseeno fajn it k zdravniku mal pljuča poslikat (in pazi, da bo fotka umetniška ).

Ognjič

Sporočilo je spremenil(a) Ognjič dne 21. 2013 15:13

21. apr 2013 17:04

HVala za svetovano. 
Žal pa to ni le en kašelj v le enem delu teh pomladnih dni. To je sedaj rezultat večletne zlorabe telesa in dejansko se mi sedaj LOMIJO KOSI gnoja od pljuč. Zdravil, preparatov in vsega tega imam polno mizo. Težko je.  saj bo...pozitivno gledam v prihodnost. 
Neprespane noči, izguba zmožnosti okušanja, totalno nepomembno kaj je na krožniku, saj ima vse podoben okus, pa bo minilo slej kot prej...
Glavo pokonci.

---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---

21. apr 2013 18:11

MBrando, kar korajžno, ja in glavo pokonci

babka1951

21. apr 2013 18:14

Za danes so obljubljali oblake in dež, a zjutraj je bil tak lep sonček, da sva se odločila za malo drugačno rekreacijo....na kolesa in do Kamniške Bistrice (moj mi je hotel vrniti za včerajšnje mučenja na Sv. Primoža , no nekako mu ni uspelo, ker sem ga na cilju čakala kake 3 minute, da je prilezel za mano, čeprav sem bila na kolesu po ene 4ih letih (sem bolj navajena tistih dveh koles na bencinski pogon) je bilo 50 km mala malica. Ko sva pridrsala nazaj sem na hitro skuhala kosilo, po kosilu pa sem se lotila okraskov za torte, moj pa gledat pod kožo , da bo spočit za današnji MotoGP.

Ninja24

Sporočilo je spremenil(a) Ninja24 dne 21. 2013 18:15

22. apr 2013 11:49

Ninja24, si bila pa pridna. Tudi jaz sem včasih kolesarila v Kamniško Bistrico, ko sem imela dirkalno kolo. S tem sedaj pa komaj do Kamnika prilezem.

Mi še kašljamo, ampak počasi se že izboljšuje. Sem bila dvakrat pri zdravniku in je rekel, da bo še nekaj časa trajalo, da se ta sluz sčisti. Ta bronhitis je res nadležen. Popili smo že na l zeliščnega čaja z pljučnikom.

Danes moj sin uživa na kavču in gleda risanke. Jaz mu delam družbo z likalnikom....Danes bova cel dan sama.

 

Kjer je volja, tam je pot. Trixi

22. apr 2013 13:52

Jaz pa sem dopoldne preživela na uradu za delo. Kjer sem se jezila na ne vem koga že. Kako to, da v visoko razvitem tehničnem svetu še vedno letaš iz ene strani na drugo. Tako bo pa treba še enkrat tja, da končno uredim to z zpiz-om odjavo, ter prijavo na zavod eeeehhh.

Sedaj pa namesto dela na vrtu, prisilni počitek. No saj je notri tudi dovolj dela, pa bom to spravila naprej.Zunaj pa bom upam, da lahko nadeljevala jutri.

 

Pa , da bo kaj zadišalo grem še en biskvit narediti.

kriznana

23. apr 2013 5:45

Trixi je napisal/a:

Ninja24, si bila pa pridna. Tudi jaz sem včasih kolesarila v Kamniško Bistrico, ko sem imela dirkalno kolo. S tem sedaj pa komaj do Kamnika prilezem. Mi še kašljamo, ampak počasi se že izboljšuje. Sem bila dvakrat pri zdravniku in je rekel, da bo še nekaj časa trajalo, da se ta sluz sčisti. Ta bronhitis je res nadležen. Popili smo že na l zeliščnega čaja z pljučnikom. Danes moj sin uživa na kavču in gleda risanke. Jaz mu delam družbo z likalnikom....Danes bova cel dan sama.   Kjer je volja, tam je pot. Trixi

REDKI IN LEPI SO TAKŠNI TRENUTKI! Zaužijta jih do konca. 
Mene čaka (sicer samotarsko) še pol leta takšnega režima. Ampak se da...imam meni tako ljube knjige kamor bežim (ponovno bom vzel v roke LETO IN POL V PROVANSI; včeraj ravno gledam I.del ang.serije iz 90tih let, 3/4 POMARANČE, drugače pa sem čisto začaran v AGATHIE in EDGAR WALLECU), imam blizu park, blazino za mojo koščeno rit, domače kekse/peciva, podporo meni ljubljenih ljudi, piknike/roj.dneve in dejstvo da naslednjo leto ponovno zaživim na novo, obrnem novi list in pričnem na novo.

Del mojega pisanja na soc.omrežju;

 "En činken prši pravijo. Simpatično....tako, nežno. Kot prelivanje barv na platnu.

Čudna noč je bila in sem kar utrujen. Nekaj časa kašljal in spreje odločitev da pred spanjem odpadejo domači piškoti/sladkiši , saj mi v tem trenutku preveč dražijo grlo in zato bolj predremam noč kot pa jo kvalitetno prespim (sploh pa ko je spanec ravno tako pomemben kot vse drugo kar me krepi in pomaga do ozdravitve) +  (res neverjetno a ne, da mi gre to tako lahko izpod prstov?) v kateri sedaj max. uživam in ponovno odkrivam nekoč tako dobre in klasične dobrote pripravljene na vroče pomladanske/poletne večere (Kaj mi bodo tisoči efrov, če so mi včeraj bila nebesa ko sem večerjal žličnike na drobtinicah, zraven pa skledo motovilca s fižolo) od moje zlate mame. Pa tudi slana ali kisla hrana mi veliko bolj paše pred spanjem. Cukerčki pa ob čajankah/kofetkanju ter v prijetni družbi vsekakor ostajajo. Zvečer pa sem se jih naveličal. Prav presedajo mi...

Hvala za vse kateri mi pomagate, me podpirate in verjamete vame...

P.S: jejžeš....na pultu pa poleg krožnika, pa šalce z žitno kafico in kozarcem domače marmelade še dobrote v srebrnem "stanjolu" :>. Dobrote za pljučika, pa dobrote za želodec, dobrota za železo, pa nekaj da tu pa tam vdihnem in prevrtim pljuča xD
Super. Kot pokojna nona.
A se bova z gospodom Ežojem povezala in si frcala celofan?

P.S: AAAAAAAAAAA. Dragi moji, DRAGI MOJI; JEEEEEEEEEEEEEJ DRAGI MOJI!!! Danes prvič potopil žličko (ravno še pograbil zadnjo 0.5kg pakiranje v soboto. Jooj mi je šlo za nohte, saj mi je zmanjkalo TETKE SKUTE in do vikenda ni opcije da jo dobim) v BOHINJSKO ALBUMINSKO SKUTO in VSI ANGELI, BOGOVI, KRALJI in PRINCI KONČNO, KONČNOOOOO brez kančka laži ali zahrbtnih mislih napišem, da sem našel PRIMERNEGA in V VSEH POGLEDIH SPOŠTOVANEGA PARTNERJA (in crime)/nadomestek v primeru ko mi (redko, a se zgodi) zmanjka TETKE SKUTE oz. ko gre na knap in rabim vezni most, da prebrodim krizo in da me bele miši ne strašijo.

---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---

Sporočilo je spremenil(a) MBrando dne 23. 2013 06:29

26. apr 2013 6:39

OFFTOPIC da odkrito napišem zakaj nič več aktivnega vključevanja v debate, objave jedilnika, novih zanimivh dogodivščin ter komentarjev. Ni volje.
Velike spremembe v zadnjih 2 tednih. Totalno sesutje sistema in nova vzpostavitev le-tega. Nato pa še prehlad na že tako slaba pljuča. Tudi do zraka nisem več prišel in sem že mislil da je po meni...
Vse kar sem tako PAVOVSKO sadil 3 leta, sedaj žanjem. Samo da so notranji organi ok, to me pa najbolj pomirja. No, pa mojo gospo dohtorco tudi.

Že samo vzdrževanje dobre karme in pozitivizma mi vzame veliko energije. Delat na sebi in s povešeno glavo iti med ljudi ter se počutiti neopazovan/obsojan (vem da je vse v glavi, a takšni lepi topli dnevi so tukaj, jaz pa nikakor v kratke hlače in rokave, saj nobenemu ne privoščim pogleda na SKELET) je sila težko. Nekoč tako vesel fant, viseč v skalah širom Slovenije, "laufajoč" po naših prelepih Alpah, uživajoč v hrani katera je NAJBOLJ teknila po dolgem in napornem plezalnem dnevu... Ah, še ideje za kosila in nasploh hrano se ne najdejo već. Sedaj pa me je dobila morbidnost zime, kateri sem kljuboval in jo z celotno svojo energijo pregnal ter preživel. Sedaj pa sem izčrpan, jezen, žalosten, ko doma v taborniškem stolčku uživam ob kot struna napetih kriminalkah, biografijah, ter lahkotnih romanih, saj za več ni energije. Dnevi sprehod je obvezen, a to je pol to. Ko prikreham 2x v 3 nadstropje, je treba nujno počivat, saj drugače še skupaj padem...

Hvala moji dragi 78letni aktivni kot gams sosedi, za občasna kosila, kofetkanje ter čajanke katere me držijo gor. Mojim dragim drugim TREM mamam katere me zalagajo z domačimi dobrotami tekom sezone ( vrtne vile so to. Izven sezone pa kuhinjske vile, vredne več kot vso zlato sveta). Ja tako je. To so mame katere so si želele še enega sina (mene) a ga niso nikoli dobile...če karikiram

...se nadaljuje pri JEDILNIKU

---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---

26. apr 2013 8:40

MBrando, vsi imamo boljša in slabša obdobja, ko je težje prenašati tegobe, ki nas pestijo v življenju. Navijam, da te tole mračno obdobje čimprej zapusti in bomo kmalu spet lahko brali tvoje dolge in strastne opise jedilnikov.

Mamka Bršljanka