8. okt 2008 10:07
Sama sem mnenja, da starejši NE odžirajo dela mlajšim. Iz preprostega razloga: starejši ljudje imajo en sklop izkušenj in sklop znanj, ki niso tiste moči, ki jih ima mlad človek, ki ob nastopu dela poseduje mladost, energijo, morebiti tudi ambicijo - nima pa veščine, modrosti, kilometrine, whatever.
Se mi pa zdi, da sta dejstvi, da mladi težko dobijo prvo zaposlitev za nedoločen čas in da so nekateri ljudje pri petdesetih že tako iztrošeni (telesno in psihično in oboje), da komaj čakajo, kdaj bo te službe enkrat konec v bistvu dve plati iste zgodbe. Zgodbe o delovnem okolju in obdobju v življenju, kjer gre zgolj in samo za izčrpavanje človekovih resursov (sicer me ima, da bi šla tule v diskusijo teorije o presežni vrednosti, pa ne bom, da ne bo kakšna "osvežena" lady spet sitnarila...-)) nič pa za obodje, ko se lahko človek tudi realizira.
Skratka, dokler bo pri nas takšen duh obdobja, po katerem bo delovna doba ena solzna dolina štancanja za tekočim trakom, izčrpavanja, hierarhičnega izživljanja, skrivanja informacij in slabih plač in še marsičesa takega, da je človeku že zjutraj slabo ob misli, da mora iti spet v službo -
po drugi strani
pa bo malo ali nič prostora, kjer bo lahko človek povedal svojo idejo in se bo ta ideja preizkusila in če bo dobra, bo za to nagrajen. Pa malo ali nič prostora za pogum. Pa malo ali nič prostora za sobivanje s sodelavcem na delovnem mestu ne da bi se pri tem spotikali ob njegove idejne nazore, oblačila ipd..... Pa malo ali nič prostora za to, da bi se, priznalo, če se kaj ne zna in šlo vprašati tistega sodelavca/sodelavko, ki to zna in bi se oba skupaj kaj naučila..... Skratka, upam, da vidite, v katero smer kažem.
Do takrat enega kvalitetnega preboja ne v našem gospodarstvu, ne v našem izobraževalnem sistemu, ne v našem sistemu javnih storitev, ne nikjer....
In če ni preboja, ni povečanja dodane vrednost. Če ni povečanja dodane vrednosti, je pa brez veze govoriti o tem, kako bomo socialno zadevo bolj vzdržno naredili. Če nimaš nekega kvalitetnega imputa je vse ostalo zgolj in samo prelivanja enega litra v različne kozarce in nazaj. Pri tem si sicer polno zaposeln, vode je pa še vedno samo za en liter.
Glede tega, ali so ženske bolj iztrošene in utrujene in ali se res namučijo z gospodinjstvom in ne vem kaj še vse in kakšne so pričakovane življenjske dobe...to so stvari aktuarske matematike, ki je relevantna za zavarovalnice, za socialno politiko pa bolj posredno. So ljudje, ki so zdravstveno uničeni mnogo prezgodaj in so ljudje, ki to niso. Sama se zavzemam za rešitve, pri katerem bi bilo več ljudi s kvalitetnim življenjem, ki bi potem tudi skozi svoje prispevke lahko vzdrževali sistem, ki bi pomagal tistim, ki so pač utrujeni.
Ker utrujenosti je več vrst. Danes imamo pred očimi iztrošene delavce iz tovarn, ampak, če držijo izsledki WHO-ja se bomo itak zelo kmalu soočili z epidemijo, če ne že pandemijo depresij pri generaciji tridesetletnikov (ki seveda v tem času ne bodo s polnim elanom ustvarjali).
Glede žensk, ki so kao po definiciji bolj utrujene....v to občo smer mene nekako ne vleče. Sem ponosna pripadnica pete generacije žensk iz naše familije, ki hodijo v službo in vse ženske so delale tudi po tem, ko so imele vse precej več otrok, kot je današnje povprečje. Nekako nikoli nismo razmišljali o petih letih prednosti oziroma karkoli bi to moralo bit. Moja babi je imela štiri otroke in je delala 42 let, po upokojitvi je imela pa obrt, potem se je pa naveličala in ostanek življenja potovala po svetu.
Vendelina jr.