8. okt 2008 11:08
Tudi v skandinavskih državah ni vse zlato. Moja sestra živi na Švedskem, dela v vrtcu, ima 61 let in 44 let delovne dobe, delati pa mora še 4 leta! Rada dela z otroci, ima pa problem s hrbtenico. Imela je že operacijo in, če se mora sklonit h kakšnemu otroku, nikoli ne ve, če ji kdo ne bo skočil na hrbet in sploh več ne bo mogla vstati. V avtu se sploh ne more voziti, take probleme ima s hrbtenico. Tudi dvigovati ne sme nič. Invalidske upokojitve pa skoraj ne poznajo. Tudi na bolniško ne hodijo, ker jih kaj hitro zamenjajo. Svak se je lani pri 66 letih (do 65 leta morajo delati, lahko pa še eno leto pdaljšajo) upokojil in takoj nato šel na operacijo noge, ker ima probleme z enimi kostmi pri prstih na nogi. Rekel je, da si prej tega ni mogel privoščiti, ker če bi imel probleme in ne bi mogel takoj nadaljevati z delom, bi ga kar zamenjali, pa je bil na enem bolj pomembnem delovnem mestu, ker je inženir.
Jaz menim, da ni problem delat, odvisno pa je od pogojev in pritiskov na delovnem mestu. Pogoji so pa vedno slabši in pritiski vedno hujši in to je tisto kar starejše ovira pri delu. Kar nekaj prijateljic imam, ki so komaj zdržale do upokojitve, ker se je tempo v službi tako povečeval, za povrh pa še mlade, ambiciozne in s teorijo napolnjene šefinje (tudi šefi). Sedaj, ko so v pokoju, pa so kar zaživele, delajo veliko več kot prej v službi, ampak delajo zase in noben jih ne priganja. To je največja težava, da se odnos do starejših zelo spreminja, da se gleda na njih (nas) kot na ljudi, ki zasedajo(mo) delovna mesta in se samo čaka, da gredo, če ne še kaj hujšega, za njimi je namreč nekaj sto mladih, ki čakajo na to delovno mesto. Izkušnje pa nič ne veljajo! Potem pa se začnejo obolevanja. In to se dogaja povsod, v gospodarstvu in v javni upravi.
zvezdica55