17. okt 2008 13:16
Vilina, nihče ne govori o "nesposobnosti" - jaz omenjam lastne izkušnje, zato, ker sem bila sama ena taka punčka, katere mama si je želela, da imam dolge lase, glavni jutranji razčeševalec česalec pa je bil oče. In je česal in česal tja do drugega razreda in mi pletel kite (ki jih nisem marala), ker bi bili sicer lasje preveč zvozlani za naslednje razčesavanje. In potem, ko mu je bilo zadosti in sem se morala začeti česati sama, sem kaj kmalu pogruntala, da ta veščina ni tako preprosta (seveda, če si začetnik pri pol metra dolgih tankih laseh, ki se radi zavozlajo). In, ker sem ves dan bluzila naokoli s spuščenimi lasmi, je bilo naslednje jutro še hujše, jasno. In tako je padla odločitev, da se ostrižem (mama je sicer jokala, kot sem že zapisala par strani nazaj), ker kit nisem marala in se oče ni imel več volje kregati z mano in ker se mi je zdelo to moderno in 100% bolj kamot - kar se jutranjega česanja tiče. Moji hčeri smo lase (močno skodrane) do prvega razreda strigli na dolžino do brade, tako da je bilo vzdrževanje precej preprosto, ko si je zaželela dolgih las, si je pa postopoma začela sama umivati in česati lase, tako, da so zdaj prav njena skrb (je pa res da ima že 12 let). Ne vzemi tega za slabo, vendar bi ti priporočala, da hčeri lase, če so zelo tanki in neukrotljivi vsaj delno skrajšaš. Tako boš imela manj dela in skrbi tudi ti, pa še hči bo lahko počasi začela sama vrteti glavnik. mamaF - Mojca
