12. feb 2011 1:33
Preživela sem svojega Abrahama in še nekaj drugih sem izpeljala in sem sila ponosna na nove stvari, ki sem si jih izmislila.
NA praznovanju moje najlubše slavljenke so njeni bratranci na prizorišče prinesli košaro z dvema ročajema, notri pa 50 rdečih jabolk. Da bo imela rdeča lička kot jabolka. Eden je prinesel v naročju 50 nagljčkov, njej rdečih, da bo vselej tako cvetoča kot te rožice. Nato sta dva prinesla košaro z malimi kolački, njej najljubšimi, vsak zavit v celofan, s pentljo, seveda 50. Da ji bo življenje sladko kot ti njeni najljubši kolački, ki so nato odromali s povabljenci. Prihod je bil tako impozanten in ganljiv, da tega ne more pozabiti.
Nič govorov, življenjepisa, kronike, pač pa smo uvedli novost. Darila za asociacije. Majhno darilo, ki ga je moral slavljenec povezati s svojim življenjem. Iz izkušenj vem, da so v vseh družbah sodelovali tudi povabljenci, dodajali svoje komentarje, bilo je veliko smeha, tudi solz in presenečenj. Ta darila so tudi nekaj stala, bila pa neprecenljiva, saj so povedale zgodbo o slavljencu. Povedal jo je sam in je bil cel večer središče dogajanja in aktiven, birt pa je spraševal, kdaj naj prinese hrano, pri tem pa je vse vlekel na ušesa.
Tak program in darila pa je mogoče narediti samo tistim, ki jih dobro poznamo in če imamo dober spomin. Brez izjeme so bili vsi presenečeni nad pomnenjenjem posameznikov, ganjeni zaradi pozornosti, izključene pa so bile vse stvari, ki niso za v javnost. Tudi tisti, ki so bili sploh proti zabavi, so kasneje prihajali in komentirali, kaj vse bi lahko povedali in pripravili.
To je samo ideja, veliko vloženega dela pa je darilo.
Darilo, ki ga nisem realizirala zaradi smrti v moji družini, pa je neuresničen glasbeni nastop. SPosodila sem si kitaro, dogovorila s frendom, starim rokerjem, da pričneva z vajo na kitari, dogovarjala sem se za ure solo petja. Slovesnost sem namervala pričeti s pesmijo Ko sem bil mlad, sem bil trapast, saj Smolar na take žurke ne hodi. Naučila bi se samo to in zanjo, ki tega pevca obožuje. ZDaj pravi, da bi jo ob pogledu na mene s kitaro verjetno zadela kap. In da bi vedela, kako sem se potrudila. To pa je bil point darila.
Sem pa tisto jutro stala pred ogromnim plakatom v bližnjem naselju. NA fotografiji ženska, od daleč preveč podobna naši slavljenki , dorisan prometni znak 50, napisana telefonska številka, kamor naj tisti Olgi, ali kaj je že bila, voščimo. E, za tako darilo pa je rekla, da bi me kar ubila.
Praznovanje Abrahama se je pri nas pojavilo šele po 2.SV, prej pa ga ni bilo.
PS. Po spletu naključij je na tej zabavi pel Smolar, za katerega je vedel samo naročnik, jaz pa sem imela le rezerviran termin v voznem redu za gosta X. Ugibajte, s katero pesmijo je začel nastop
F r i n a