23. sep 2008 11:41
Hm, če se spomnimo še 20 let nazaj: za težave, ki jih imam zdaj z zobovjem, mi takrat ni bilo treba plačati (ne želim porcelanastega zoba, samo navadnega nadomestnega, ker je infekcija v dlesni pač nekaj povzročila...), danes me to stane tisoč evrov in še 200 do 300 za neka dela. Pri koncesionarju. Na srečo ta rešitev ne pride v poštev in bo zdaj poseg malo cenejši.
In še česa drugega nam v zdravtsvu ni bilo treba plačevati, danes pa je zdravstvo vse dražje in dostopnih storitev vse manj, vse manj gre na račun zdravstvenih zavarovalnic (pa poglejmo njihove dobičke in poslovanje ter poslovanje farmacevtskih firm....) in tako je vedno težje dostopno.
Sem za določeno raven privatiziranja v zdravstvu, a istočasno za dostojno javno mrežo, ki bo omogočala zdravstvene storitve tudi tistim, ki nimajo dovolj pod palcem, da si tak zob, kot je moj, plačajo sami.
In še vedno je tako, da če koga ne poznaš, zdravnika ali sestre, si obsojen na dolge čakalne dobe. Ali plačilo iz lstnega žepa. Govorim iz prve roke in lastne izkušnje. Če ne bi imela poznanstva, bi bila moja mama danes slepa (na pregled so jo letošnjega junija naročili marca prihodnje leto, po ukrepanju preko zvez so jo pa v trenutku dali v bolniško posteljo in jo istočasno okregali, kje neki je hodila, da ni prišla prej - lahko je odgovorila samo to, da je hodila okoli zdravnika in kdaj so jo naročili...).
Tudi sama sem ostala brez posega, ker ga kot samostojnega ne delajo več (kao varnost pacientke - a če je v kombinaciji z drugim posegom ga mimogrede naredijo - kaj je to drugega kot odtegovanje zdravstzvenih storitev na mala vrata?)
Seveda, denar za te namene se pretaka drugam.
Je pač tako. Milka čokolade in parfumi na policah, dostopni avtomobili in še kaj prinesejo s seboj tudi kaj drugega. Iz socializma smo vedno kukali čez zahodne meje in videli samo tisto, kar je bilo lepega. To je bilo povsem razumljivo, saj človek hoče vedno več. Zdaj, ko imamo kapitalizem tudi pri nas, imamo zraven tudi vse slabo, kar prinese. Lastnik stiska in znižuje stroške, in kje gre to lažje kot pri zaposlenih na koncu lestvice?
Tudi socializem ni ravno vseh potisnil nazaj, ki so štrleli ven. Moj tast je leta 1950 sam izstopil iz partije in vse življenje delal kot zasebnik, zaslovel je in obogatel, pa ga ni nihče nikamo potlačil. Niti borec ni bil, da ne bi kdo mislil, da gre za kakšne stare zasluge.
Načeloma se sicer strinjam z mimiko, bi pa dodala, da smo v tem tranzicijskem času preveč pozabili na tiste, ki res potrebujejo pomoč. Ne samo socialno oziroma denarna nadomestila, pač pa predvsem v smislu, da se motivirajo tisti, ki potrebujejo samo malo, da se postavijo na lastne noge in začnejo korakati v skupino, ki bo kreativna in uspešna. Da ljudem torej ne dajemo rib, ampak jih naučimo loviti.
Glede cen je pa tako: niso vlade zaslužne, da je hrana cenejša, ampak vse hujša konkurenca in vedno večja proizvidnja in ponudba, tako kot pri tehniki, avtomobilih in še kje.
In kot mimika pravi, da je levica ne zadovoljuje - vsak od nas presoja po svojih merilih, in tako je tudi prav.
Tudi meni ni vse povšeči, kar počne levica, a še manj mi je povšeči, kako funkcionira večji del desnice. Sploh, ko gledaš iz prve vrste, marsikaj vidiš.
Ampak, kot je rekla Slavenka Drakulić - Preživeli smo socializem in se celo smejali. Je pač tako, da smo nekje nekoč živeli, in tega ne moremo zanikati. In ne zamerimo tistim, ki se iz tistih časov spomnijo tudi česa lepega.
Mimogrede, če koga zanima: vtipkajte "leksikon yu mitologije" na googla in lep hec se prikaže. Vse tisto, kar smo imeli na policah, kot piše mimika, pa še kaj zraven...
Zdaj je, kar je. Eni so pozivali k skupnemu nastopu čim širšega kroga strank pred volitvami, a je volja uplahnila, ko so se pokazali rezultati. Načelnost ali užaljenost? Ni pomembno. Bomo videli in čutili, vsaj to je gotovo.
No, da se strinjam z Vedy pa ne bom posebej omenjala. Mamamia
mamamia