19. sep 2008 16:26
Vse je treba jemati z eno mero zdrave pameti.
V vsakem diagnostičnem centru dajejo poudarek na tisto, kar jim gre najbolje in imajo največ specialistov s tistega področja. In hvalijo svojo malho. In je naprej vse "zastonj", potem pa se posredno vse plača, ker zastonj kosila ni nikjer (kar bi odrasli ljudje MORALI vedeti).
Tako je javna tajna, da v enem dc-ju v vsakem primeru svetujejo pregled črevesja (pa čeprav sam ravno nimaš občutka, da so problemi v tistem delu), v drugem pa malo dvignejo obrv ob podatku, da si že naredil slikanje črevesja....in te odpeljejo na ultrazvok svega-i-svačega in potem najdejo nekaj, kar bi utegnilo biti kakšna cista in potem greš še na eno slikanje in potem jo večina odnese z ugotovitvijo, da gre za manjšo cistično tvorbo, ki ne moti, priporočanjo slikanje čez toliko in toliko časa in to je to. V tretjem dc-ju imajo silno veselje ugotavljati alergije in ti more-or-less najdejo alergijo na mleko...in ti prepovedo vse, kar je mlečnega....
Krona stvarstva je bila, ko mi je vsaj 25 kil pretežka zdravnica namignila, da sem presuha. Sem jo popravila, da sem vitka....in si mislila, pa dobro ženska, KDAJ si se pa ti zadnjič RES pogledala v ogledalo?
Tisti človek, ki zna prisluhniti svojemu telesu in potem tudi prebrati sporočila, ki mu jih telo pošilja - ta bo že vedel, kdaj je zdravje okej in kdaj ni. Taki hodimo na zdravniške preglede za to, ker to spada v delovno obveznost (vsaj pri nas je tako postavljeno) in nam je čisto okej, ko dobimo bolj-ali-manj neproblematičen rezulrat, ki smo ga itak pričakovali.
Če človek ne zna prisluhniti svojemu telesu, je zelo dobro, da hodi na zdravniške preglede, ker je to edini način, da mu povedo, kako upravlja svoje telo.
Je pa seveda tudi vprašanje, kako bo človek odreagiral na tisto, kar bo povedal zdravnik. Vem za kar precej ljudi, ki so preprosto ZANIKOVALI, da imajo bolezen. Zlasti moški. Ker biti bolan je v moških možganih velikokrat enako biti nesposoben in neuporaben in za odstrel. In zato hočejo na vsak način dokazati, da jim ni nič, se še bolj ukvarjajo s športom (jaz pri petdesetih lahko vse pristop), ali pa se še bolj nažirajo s hrano (moj oče je bil pravi dec, je vsak dan pojedel in popil in umrl pri 95-ih, imam jaz dobre gene, jaz lahko). In sem bila že nekajkrat na pogrebih ljudi, ki so umrli prezgodaj zaradi pravkar opisanega odnosa.
Medtem ko hipohondri umirajo od starosti...
Vsemu povedano navkljub, meni ne bi nikoli prišlo na misel, da bi svojemu partnerju za rojstni dan podarila zdravniški pregled - ker bi se tudi sama spraševala, kakšno za vraga je sporočilo TAKEGA darila za rojstni dan. In kaj bom dobila naslednje leto? Morebiti plačilo notarskih storitev za oporoko ali kaj?
Je treba moškega z drugimi prijemi pripeljati do zdravnika.
Vendelina jr.
.
skrzolin
