Srednja šola

metoda  

član od: 1.10.2007

sporočila: 55

tema odprta - 11. sep 2008 23:20 | ogledi: 3.004 | odgovori: 41

Ali se tudi vi starši devetošolcev sprašujete kako boste pomagali otroku izbrati pravo srednjo šolo,s hčerko sva danes imeli pogovor o poklicih,a se ji niti sanja ne kaj bi rada počela.Zanima me kako ste vi to prebrodili,kajti meni je zelo teško ,ko mi pravi mami le kam naj grem ? Jaz sem ji svetovala gimnazijo ,saj v 4 leti bo dobila idejo za naprej a ne.

metoda

drejcek  

član od: 11.1.2004

sporočila: 1028

12. sep 2008 6:31

Kaj pa kakšno svetovanje pri šolski psihologinji?

Drugače pa naj se vpraša, kaj bi rada počela v življenju: če je zadovoljna z "bolj preprostim življenjem", naj se strokovno usmeri v katerega od deficitarnih poklicev, kjer bo z lahkoto dobila službo in dobro zaslužila.

Če pričakuje od življenja nekaj več, pa je edina možnost (splošna) gimnazija in naprej študij.

Vkolikor je sposobna, inteligentna in pridna, bi jaz osebno svetoval drugo možnost.

Veliko sreče pri izbiri,

Drejček

MALČICA  

član od: 8.6.2006

sporočila: 451

12. sep 2008 7:26

V šoli oziroma na Zavodu za zaposlovanje delajo nek splošni test in iz tistega ugotovijo, zakaj je otrok nadarjen. Jaz sem si želela, da bi šla na gimnazijo, ker je pridna za učit. Ona se je odločila za vzgojiteljsko, ker je tam res doma. Zdaj je v Ajdovščini v internatu na vzgojiteljski in je zadovoljna. 1. letnik je končala s pravdobrim uspehom. Tako, da se mi zdi, da bolje, da prepustiš odločitev otroku. Tudi če se ne bo prav odločila, bo še vedno lahko šla drugam. Danes ni več tako kritično, če se otrok nekaj časa išče kot nekoč. Malčica

vida70  

član od: 13.9.2005

sporočila: 461

12. sep 2008 7:31

Moja hci se je dve leti nazaj vpisala na gimnazijo. Pa ne toliko zato ker si je to zelela, ampak ker je sla tja vecina njenih sosolcev in sosolk iz osnovne sole. Najprej je bilo vse oh in sploh super. Potem pa so se zacele tezave pri fiziki in zal jo bo imela vsa 4 leta. Se mi res prav smisli, ker toliko enega truda vlozi v fiziko, vse se vrti okoli tega predmeta, pomaga ji tudi instruktor, je pa zal tako, da profesor pri tem predmetu isce samo neznanje in ne zna vzpodbujat ucencev. Drugace je zelo pridna, nimam nobenih pripomb, njena povprecna ocena pri ostalih predmetih je 4, ampak fizika....Nekje proti koncu prvega letnika je sama rekla, da ji je zal, da ni sla na kakno tehnicno solo, razmisljali smo celo v smeri, da se prepise. Vendar potem spet priblisk, da bo ostala na gimnaziji. Zaveda se, da s koncano gimnazijo pravzaprav nisi nic, in daje obvezno nadaljevanje solanja na fakulteti. Ampak kot sama pravi, zanjo fakultete se niso zgradili. Tud njej se se ne sanja, kaj bi rada v zivljenju pocela. Zame najboljsa variante bi bila izbrati solo, ki ob koncu solanja nudi poklic. Saj potem so itak odprta vsa vrata kar se tice studija na fakulteti. Ce drugega ne, imas pri 19ih letih poklic. vida70

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

12. sep 2008 8:12

Naj gre na čimveč testov - tudi na Zavod za zaposlovanje. Ne bodo rešili problema ampak, če bodo vsi dali približno isti rezultat bo vsaj vedela, kje iskati tisto, kar jo še najbolj zanima, čeprav se sama tega danes še niti ne zaveda.

Pri moji hčeri je bilo podobno, vsi testi so vedno kazali na družboslovje, potem je po hipnem preblisku izbrala eno od družboslovnih smeri in je v poklicu zelo zadovoljna, kljub temu, da  v osnovnošolskih in gimnazijskih letih nanj ni niti pomislila.

Cila

anemona  

član od: 9.5.2008

sporočila: 124

12. sep 2008 8:27

Ko poslušaš starše ,ki imajo otroke na koncu o.š je včasih prav hecno,ker vsi govorijo o gimnaziji, naj je prav dober, odličen ali zadosten.Gimnazija je kult.Velikokrat marsikateri starš s ponosom pove de ima gimnazijca kot da bi otrok, ki obiskuje trgovsko šolo bil drugorazraden.Gimnazija je težka šola in kdor nima delovnih navad nima tam kaj iskati,res ti da široko splošno znanje in preloži odločitev za 4 leta.Če,pa ima otrok le malo problemov,raje,druge 4 letne strokovne šole ali 3+ 2,naokoli se tudi daleč pride pa še manj stresno za otroka in starše. anemona

klavdijaB  

član od: 31.3.2004

sporočila: 952

12. sep 2008 8:43

moja hči hodi v drugi letnik srednje šole. Ob koncu OŠ, ko je povedala za katero šolo se je odločila, smo še in še poslušali hvalnice gimnaziji, pravzaprav kar nekakšen pritisk, češ zakaj ne gre na gimnazijo. gimnazija, gimnazija, gimnazija,gimnazija ... OH IN SPLOH! celo to, da ji bom uničila življenje, ker jo podpiram pri njeni odločitvi, namesto da bi jo preusmerila v gimnazijo, sem slišala. Je bila pač celo OŠ med najboljšimi v razredu. Najboljša v razredu v prvem letniku. Pa pravzaprav ni izbrala kakšnega lahkega programa. Sedaj v drugem letniku turistične, ima kar tri tuje jezike. Res je tudi, da je kar nekaj njenih blestečih sošolcev iz OŠ imelo sedaj v gimnaziji resne težave, predvsem tisti, ki so se za gimnazijo odločili, ker pravzaprav še niso imeli jasnega cilja, kaj želijo postati v življenju. klavdija

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

12. sep 2008 9:07

Pri štirinajstih ima človek ponavadi tale problem: ali ga vse zanima in se ne more odločiti, kaj ga najbolj zanima - ali pa ga v resnici nič ne zanima (se ne dela, da ga ne zanima zaradi pubertetniške poze, eni otroci imajo pač to nesrečo, da jih ni nihče usmerjal v pozitivno). Se mi zdi, da ima dekle iz vprašanja na vso srečo ta prvi problem - jo zanima veliko stvari in je zbegana, ker ne zna poiskati kaj je tisto ta pravo. Nič hudega. Če dobro premislim, še dobro. Če se človek pri 14-h fiksira v nekaj in se blazno vidi v tistem....ima ogromno verjetnost, da ne bo preizkusil ostalih zanimanj in talentov, pa še tisto, kar je bilo pri 14-h zanimivo, pri 34-h sploh ni več zanimivo. In tudi večina od nas pri 14-h ni imela ideje, kaj bi počeli v življenju. Pri 14-h, bodimo iskreni, največ, do kod nam je neslo, je bilo to, kako bi šli kam brez staršev in kako bi s kakšnega plesnjaka prišli čim kasneje domov....Zamisel, da bomo sami kdaj odrasli je bila na drugem planetu, ljudje, ki so bili stari 22 let so se nam zdeli blazno stari .....Pa je vendarle vsaj nekaj "ratalo" iz nas, a ne? In zato se gre v gimnazijo. Ne zaradi tega, da bi odložil odločitev o svoji prihodnosti in štiri leta nič počel in potem imel pri osemnajstih enako dilemo in še kar ne bi vedel, kaj te zanima.....V gimnazijo se gre zaradi tega, da se iz otroka z biologijo skoraj odraslega človeka mladostnik razvije v mladega človeka z zasnovami za intelektualno formiranje. V gimnzaiji se ti zgodi marsikaj. Imaš enega profesorja, za katerega ti sploh ni jasno, kako to, da človek uči, ker nima nobenih pedagoških ne drugačnih kvalitet whatsoever (jaz sem tudi imela fizika, ki je generacijam gnusil fiziko in to mu je šlo dobro). Potem imaš nekaj bistih profesorjeve, ki v otrokih iščejo tiste iskre talenta in če mjih najdejo, jih spodbujajo dalje (v vsaki generaciji je vsaj eden takšen). Potem imaš eno skupino predmetov in učiteljev, ki te v osnovi niti ne zanimajo in imaš do vsega blazno nevtralen odnos in si misliš, da tega verjetno nikoli ne boš rabil. Pa hudiča rabiš. Če ne prej, čez dvajset let, ko rešuješ križanke... ali pa moraš po slubženi dolžnosti vedeti nekaj o gostoti asfalta ali pa fermenatciji (pa tudi, če si družboslovec). Pa kaj imaš še v gimnaziji? Kopico sošolk, od katerih se najlepša do desete obletnice mature spremeni v nekaj zelo debelega...., dečke iz višjih letnikov, ki se ti zdijo v prvem letniku "tko fajn", krizo v drugem letniku, ko se ti zdi vse brezveze in malo popustiš v šoli in potem doma starši čakajo, kdaj te bo minilo....Pa prvi bend, s katerim vadite v garaži ali pa popoldne v gimnaziji, pa dramski krožek, pa skupne komplote, začinjene z blazno inteligentnimi besedami, ki smo jih slišali v šoli, pa ugotovitev, da smo pri sedmnajstih blazno pametni in uporabljamo tujke in da starši nič od tega ne znajo...In nekje v vsej tej množici stvari tam nekje pri sedemnjastih vsak kolikor toliko pameten in lepo vzgojen mladostnik itak spozna, da se, kljub vsemu terorju maturitetnih pik, NE UČI zaradi ocen, temveč zaradi tega, da kaj zna in da je fino, če kaj zna. In ko ima to spoznanje, potem tudi ve, kaj ga zanima in ko to ve, zna izbrati fakulteto. Pri štirinajstih še ni vedel, kaj bi rad od sebe, tri leta kasneje pa zna definirati osnovno smer. Tistega, da v gimnaziji ne moreš obstati, če nimaš delovnih navad....kot da se v drugih šolah in okoljih to da? Dajte no mir. Hej, nikjer in nikoli se ne obstane in ne uspe brez delovnih navad. Vendelina jr.

anemona  

član od: 9.5.2008

sporočila: 124

12. sep 2008 9:24

Vse to kar imaš v gimnaziji imaš tudi na drugih šolah od fantov do benda.Tudi delovne navade je potrebno imet za druge šole,vendar z razliko.Moji so hodili na različne šole in sem to probala.Najstarejši je bil kar uspešen gimnazijec in je tudi končal željeni študij,za razliko sošolcev, ki so z briljantnim odličnim prišli na gim. pa ni in ni šlo???Lp anemona

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

12. sep 2008 9:55

In kaj si hotela s tem povedati? Vendelina jr.

ksenjako  

član od: 10.10.2004

sporočila: 1086

12. sep 2008 9:59

Ja tudi jaz sem se na gimnazijo vpisala ravno zato, ker nisem vedela kam naj grem. Je pa točno tako kot je anemona rekla: če imajo v OŠ dobre ocene to še ne pomeni, da jih bojo imeli tudi v SŠ. In pri nas so bili starši sošolcev kar razočarani, ko otroci domov niso več nosili dobrih ocen. Lahko pa tudi to rečem, da tudi v 4. letniku še nisem zagotovo vedela na kateri fax bi šla. Tudi jaz pravim, da v Sloveniji še niso naredili zame faxa. Pa vedno sem govorila, da ne bom učiteljica. In sedaj sem na Pedagoški Fakulteti . Življenje včasih izbere drugačno pot, kot si jo zamisliš. Ksenija http://picasaweb.google.com/xency.k Sporočilo je spremenil(a) ksenjako dne 12. sep 2008 10:00:16

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti