12. sep 2008 13:04
Meli, pa ti to čisto resno? Misliš, da se otroci ubijajo zato, ker ne nosijo najnovejših modelov Spajdermenov in podobnega kot njihovi vrstniki???? Pa ne moreš bit tako za luno, no! Otroci se ubijejo zato, ker jih nihče ne posluša, ker nimajo nobenega zaupnika (mimogrede, bratje in sestre dostikrat igrajo to vlogo), ker se počutijo sami in odrinjeni in da jih nihče ne sprejme. Ker ne znajo rešit svojih problemov in ker se nihče dovolj ne potrudi, da bi jim jih pomagal rešit! Ker nihče noče videt, da jih sploh imajo! Ker imajo prehude prepovedi, ker jih starši zavijajo v vato ali ker njihove starše sploh ne briga, kje so in kaj počnejo! ne pa zaradi tenisk in novih torbic!
Revščina ni fajn, ampak je je veliko v glavi - ugotavljam zadnje čase vedno bolj, ko vidim, koliko ljudi se pritožuje na vsa usta, pa imajo dobesedno 2x več kot mi (kot recimo ti, meli).
ja, seveda nobenemu najstniku ali otroku ni vseeno, če ne more dobit tega, kar si želi, vendar, če sem malo zlobna - veliko bolj boli to, da ne more imet "normalne družine", če že ravno tako propagiraš normalnost, kot pa to, da nima "normalnih počitnic"! Verjemi, poznam precej otork ločenih staršev... Tak da res nima smisla obsojat - da nekdo dela otroke ali da se jih nekdo spravi met z nekom, katerega ni prej dovolj dobro spoznal. pač včasih stvari ugotovimo šele kasneje ali pa se situacija spremeni. Kaj naj bi čakali na otroke do 50 leta, da bomo meli sigurno službo ali kaj?
Izgovor revnih ljudi, hehe, si mogoče kdaj pomislila, da s(m)o pa res srečni? Sedim v majci, ki mi jo je en kolega dal za 17. rojstni dan, na žogi, ki mi jo je dala kolegica, ki je šla v Anglijo in je ne rabi več, za računalnikom, ki ga ima lubi že celo večnost in - verjela ali ne, sem srečna! Sploh sem srečna, ko kliknem gtalk in vidim tam zeleno lučko pod imenom mojega bratca! In ko se zmeniva, da pride danes na obisk. In mu prihranim kos torte (ja, ostanki, buuuuu)... Ma, veš, sreča ni tako komplicirana, sploh pa ni tako povezana z denarjem, kot ljudje radi razglašajo! Seveda si nesrečen, če ne moreš otrokom plačat zdravil ali pa nimaš za hrano! Ampak vse ostalo se pa da zimprovizirat!
Verjamem, da ne razumeš, ampak jaz niti brata niti sestre ne bi nikoli zamenjala za najbolj luksuzna potovanja, počitnice, nove obleke, ma, zmisli si karkoli!
In ja, seveda si želiva veliko družino, sicer pač ne bi imela več otrok, vendar je en večjih argumentov tudi to, da je bratec ali sestrica nekaj najlepšega, kar lahko podariš svojemu otroku! Daš mu zaveznika v otroštvu (ker proti staršem se navadno vedno skup postavijo, čeprav so sicer skregani), daš mu občutek, da ni edini, v dobrem in slabem, torej se nauči delit in hkrat ve, da se delijo tudi slabe stvari in množijo dobre. Da bo vedno nekdo zanj stiskal pesti, tudi ko bosta starša že davno pod rušo! Meni se zdi to lepo! Jaz mam svojega brata fuuuul rada, sestro tudi, samo drugače, z njim sva si pač bližje. Ampak to je en back up - da imaš vedno se na nekoga obrnit, ko ti gre res za nohte - nikoli nisi čisto sam...
Če so seveda neki normalni starši in ne skregajo otrok na smrt (ker mislim, da se otroci med sabo sicer lahko ne razumejo, vendar če so starši kolikotoliko ok, da jih ne skregajo med sabo, si bodo otroci vseeno pomagali, če bo kriza). Ma veš, to je lep občutek... Srečen.
Po statistiki varanja boš pa presenečena, po moje: namreč ni nič bolj pogosto med revnimi v ponošenih oblačilih kot med spedenanimi - tam je baje celo pogostejše!
Se pa spet podpišem pod klavdijoB, kot že dostikrat.
Če bi imela brate in sestre, bi ti mogoče kdaj pomagali pazit tamale med tvojimi izmenami, recimo.
Ostanke hrane se da super porabit v zelo domiselnih jedeh, recimo ravioli so na ta način nastali... In otroci nimajo občutka, da so strašno bogi, ker jejo 3 dni isto, ampak se jim zdi fino, da vsi skupa z mami pacajo raviole in jih oblikujejo po svoje - to je tista mala sreča, veš, trenutki, ki jih odneseš v odraslost in ti dajo zaupanje, da je svet dober in ne vidiš samo, da vsi kradejo na vsakem koraku...
Veri
