Kajenje

Pozdravljene!

Odločam se, da bi nehala kaditi in pri tem rabim vašo pomoč. Kaditi sem sicer že nehala pred cca. 4 leti, zdržala dve leti, se 15 kg zredila in ponovno kadim. Kaditi sem prenehala s pomočjo knjige - priročnika Končno nekadilci. Pri tem nisem imela kakšnih posebnih kriz, torej sem nehala kaditi z lahkoto. Velik problem so bili potem kilogrami. Ima katera kakšen pameten nasvet, kako si pomagati. Že sedaj jih imam kar nekaj, potem pa je to groza. Saj sama vem, da se je potrebno gibati, manj jesti ..., vendar, ko si pred dejstvom je to težko.

LP Sonce

sonce51

17. avg 2008 12:21

Koliko pa pokadiš na dan?

Mogoče pričneš tako, da tistega pri jutranji in popoldanski kavici še prižgeš, počasi pa še to opustiš.

Titta

17. avg 2008 15:00

Jaz sem pred tremi leti nehala kaditi. Eno leto nisem kadila, zredila se tudi nisem nič. Ko me je zagrabilo, da bi jedla ali kaj dala v usta, sem misli speljala drugam, me je minilo in je tako ostalo. Potem pa se je zgodilo in začela sem nazaj kaditi. sedaj kadim, nameravam pa prenehati, ko pridem iz dopusta. Saj veste, turčija in tam vsi kadujo kot "turki", hehe

Potem me čaka še Egipt v oktobru in nato konec z mojimi čiki.

Nehala bom tako, kot pred leti. Na določen dan vržem vse vstran in konec. To je to, pri meni pali. Samo dan mora biti fiksno določek, kar pa že imam.

No,  v jesen poročam o mojem podvigu.

Kyara

17. avg 2008 15:40

Ko je moja sestra prvič nehala, se je tudi zredila, ko pa je nehala drugič (to zdaj že drži kar nekaj časa), se pa ni nič. Prvič je bila v ZDA, kjer so bili čiki precej dražji kot pri nas, drugič jih je pa kar stran vrgla in to je bilo to. Od prijateljice mož pa tudi, samo zdravnica ga je grdo pogledala (ista je grdo gledala tudi mene, pa ne iz istega razloga), poslali so ga na nadaljnje preiskave, izvidi sicer bp, bil pa je t. i. verižni kadilec. Je pa na začetku non stop imel v ustih žvečilni.

Loni Makaroni

17. avg 2008 16:43

Vidim, da se kar oglašate in nizate izkušnje. Sama sem nehala kaditi v vsaki nosečnosti, vendar takrat sem se itak redila. Nazadnje, ko sem nehala kaditi, pa še sama ne vem, kaj mi je bilo, kile so se kar nabirale. Potem sem bila prepričana, da se svobodna, neodvisna od cigaret in sem si na kakšni zabavi prižgala po enega. To je trajalo kake pol leta, potem pa vedno več, ko sem si jih lepega dne kupila in postala nazaj kadilec. Meni so cigareti velik užitek, vendar se zavedam, da tudi velik sovražnik mojemu zdravju. Kadim z presledki že skoraj 30 let, sedaj je pa že čas za streznitev. Predlog Titte se mi zdi zelo zanimiv, vendar mislim, da težko izvedljiv. Ko si enkrat strasten kadilec (pokadim od 10 do 15 cigaret dnevno, če pa je družba in zabava pa še več), je to težko, če je kateri uspelo tako drastično zmanjšati število cigaret do 5 na dan, naj prosim poročač. Če bi mi to uspelo, se sploh ne bi sekirala. Lepo nedeljo vam želim Sonce sonce51

17. avg 2008 17:51

Jaz sem nehala pred letom in pol, teden dni pred enainpetdesetim rojstnim dnevom. Imela sem zelo slabo vest zaradi kajenja že kakih 10 let, pa nikakor nisem zmogla nehati. Potem sem z obilno pomočjo sodelavke, ki je nehala teden dni pred mano, opustila to grozno razvado. To, da sem videla, kako odločna je ona, mi je dalo moči, da sem prenehala. Zredila sem se za 12 kg - groooza, pa že prej nisem bila ravno vitka. Še zdaj komaj verjamem, da mi je uspelo in vem, da kadila ne bom nikoli več. Čeprav mi cigretni dim še zmeraj zelo diši, je v meni neka trdna volja, zaradi katere občudujem samo sebe, saj se v bistvu vsak dan posebej zavestno odpovem nečemu, kar mi je bil skoraj glavni užitek v življenju. Je pa grozno, ko se zalotim, da spet preveč jem - kot bi eno odvisnost zamenjala z drugo.Upam, da se bom nekega jutra zbudila in naredila red v svoji glavi glede tega. rosie

17. avg 2008 18:33

sonce51 je napisal/a:

Saj sama vem, da se je potrebno gibati, manj jesti ..., vendar, ko si pred dejstvom je to težko. LP Sonce sonce51

če gre za kile, pol je to po mojem manjši problem kot cigarete.. ravnat pa točn tk ko si napisala.. nobena magična tabletka ti ne pomaga. bannanna

17. avg 2008 20:33

Sonce51...moj dedek,30 let nazaj.Pokadil je 3 škatlice na dan,dokler ni enkrat po burni noči bruhal kot vidra.Takrat je vse skupaj vrgel v smeti in prenehal za vedno... Moj fant je kadilec...ko sva začela je vsaj malo zmanjšal (iz škatlice na dan na škatlico na teden)...ampak ga zalotim,da včasih ko ima krizo popuši spet celo škatlico.Mene osebno to ful moti,pa še smrdi mi + osebni razlogi zakaj sem zasovražila kadilce...moja ogromna želja je,da bi nehal ampak kot reče on "če ne moreeeeeeeeeeeeem...bom ko se bom sam odločil" Mah...mene ful razveseli,ko preberem,da ste uspešno nehale.ČESTITKE!!!! Roncolino

17. avg 2008 21:27

Hvala, ker ste tako pridne in me vzpodbujate. Bannanna saj vem, da si s cigareti veliko bolj škodujem, kot s kilogrami. Povedati pa vam moram, da mi cigareti zelo, zeeelooo pašejo, z velikooo preveč kilogrami pa trpi moja samozavest. Sedaj sem se res odločila in bom v roku 20 dni vrgla cigarete. Potem bom poskušala s sadjem, jogurti, tekom, kolesarjenjem oh saj res, z zdravim načinom življenja. Ta cilj sem si zastavila že nič koliko krat, vendar potem zopet vaši dobri recepti, sladice pa so moja slabost. Danes je praznoval rojstni dan moj sin, spekla sem sanjsko dobro jogurtovo torto z robidami. V naslednjih dneh praznujem še sama rojstni dan in potem bo konec žurk in nov začetek zame. Lep večer Sonce sonce51

18. avg 2008 9:19

Sama sem nehala kaditi 10. aprila letos. Namreč, v posteljo me je položil bronhitis, ki se je razvil v pljučnico in ....no, ja, cigareta mi ni več prišla na misel. Sem se pa nekaj petnajst let nekaj afnala s cigaretami. Pet na dan - šesta mi nekako ni pasala - za to, da sem imela nekaj v rokah in da nisem ravno z njimi mahala. Na temelju svojega prehenahnja kajenja ne bom izvajala splošnih zakonov o tem, s kakšno metodo se najbolj učinkovito neha kaditi. Pač pa na temelju dosedanjih izkušenj, pa nekaj malega sem tudi prebrala, zmorem na temo nasuti nekaj Oprah-style modrosti. Saj tale forum je v bistvu to, a ne, da malo oprah-style modrosti pabrekujemo. Vsak kadilec točno ve ZAKAJ je začel kaditi. So te zgodbe blazno podobne: ena druščina mladih ljudi, ki bi vsi radi bili malo bolj odrasli, kot so in si poiščejo take zunanje bergle odraslosti. Če kadiš, potem si odrasel, starejši, starejše pa bolj upoštevajo, a ne. Skratka, s cigareto se da fino "glumiti", da je človek bolj zrel in izkušen, kot v resnici je. More-or-less, zaradi tega motiva smo vsi začeli. Pa če nismo prvi potegnili, smo to storili po tem, ko so že vsi okrog nas kadili, pa smo še mi (jaz sem zdržala tam nekje do tretjega letnika faksa, potem sem si pa kupila tiste EVE z rožicami na filtru). Hvala bogu, da nikoli nisem bila blazno strastna kadilka in da se je organizem temu upiral - po nakasneje sedmi v dnevu me je že blazno bolela glava.... In potem leta tečejo. Telo razvije eno potrebo po nikotinu in iz tega nastane tisti gušt jutranjega kofeta in cigarete. Ampak ta potreba se da s kakšnim tedenskim postom in čiščenjem telesa čistlo lepo odpraviti. Kar ostane in kar se zgolj z zdravo hrano in veliko vode ne odpravi, je tisti psihološki motiv, zaradi katerega smo sploh začeli kaditi. Tista mladostna negotovost, ki nas je gnala v to, da smo se delali bolj odrasle, se je z leti razvila v nekaj drugega, ampak baza - in baza je, bom z velikimi črkami napisala - NEGOTOVOST - to pa deep down ostane. Mladostno negotovost nadomesti bodisi eksistencialna negotovost (kako bom plačal/a kredite in položnice, kako bo s službo), seksualna negotovost (ali sem privlačen/a in zanimiv/a), ki vodi v dvom v samega sebe (ali me, tako neprivlačno/neprivlačnega lahko sploh kdo ima rad, ali me takega/takšno kot sem sploh lahko kdo v resnici ljubi) v ljubosumje (zanesljivo me partner/ka vara, ker sem sam/a tako dolgočasen/dolgočasna) ali pa v ambicioznost čez mejo dobrega okusa (v osnovi sem dolgočasen, ampak, če bom pa naredil/a to-in-to, če bom dosegel/dosegla uspeh, potem me bodo pa občudovali in imeli radi). In pred to negotovostjo se da fino bežati s cigareto. Pa saj poznate tisto, ko smo šli s sodelavci na "en kofe in eno pr"žgat" in potem smo se tam sprostili in bili za petnajst minut manj obremenjeni in potem nazaj v pisarno. Pa saj poznate tisto, ko se s frendicami kofetka in zraven še eno prižge in potem si za eno struno manj napet in za eno stopnico bolj pogumen in potem hočeš kar tisto stanje podaljšati s tistim famoznim stavkom "samo še eno prižgemo in potem gremo". Skratka se človek "vrača" v običajno rutino, ki od njega nekaj pričakuje. Medtem ko rutina s cigareto - to so pa trenutki, ko smo si mislili (oziroma, je naše nezadevno mislilo), da se od nas nič oziroma manj pričakuje. Zaradi tega smo potem kadili še dolga leta in tudi v času, ko nam je pamet nedvoumno povedala, da je kajenje precej nezadravo početje in da bi bilo treba nehati. Mimogrede, kako mimo streljajo tista opozorila, da kajenje ubija, zmanjšuje število semenčic in kaj pa vem še vse - HALO, pa saj vsak ki kadi, to VE in če bi se zgolj z močjo volje odločil, da neha, bi to že zdavnaj naredil - ampak kadilci kadijo zaradi tega, ker hoče njihovo nezavedno kaditi. Ker pač raje kadi, kot da bi predelalo tisto negotovost, ki jih sili v kajenje. In kaditi nehaš takrat, ko tvoje nezavedno noče več kaditi oziroma nima potrebe, da bi to počelo. Moje nezavedno nima več potrebe to početi zaradi tega, ker sem pač dva tedna ležala in je bil fizični maksimum odhod v kopalnico. Vmes sem pa veliko spala in spanje in sanje ob malo povišani temepraturi - je nezavedno delalo sto na uro. Zelo barvite in dramatične sanje, celo z malo katarzičnim pridihom...pa je šlo. Poznam ljudi, ki so nehali kaditi ob pomoči teraptevta in so mi razlagali, da je prehenanje kajenja kakšno leto spremljalo močno psihično doživljanje, mnogokrat opremljeno s sanjami, ki so na svoj nači čistile komplekse iz srednje šole pri ljudeh, ki že trideset let niso več hodili v srednjo šolo ipd.... Skratka, gre za en intimen in zelo intenziven proces. Ni vedno blazno prijeten. Ga pa priporočam, ker so posledice zelo prijetne. Skratka, človek se preseli med nekadilce po tem, ko se njegovo nezavedno odloči, da ne bo več kadilo. Če pa se nezavedno tako še ne odloči....potem pa lahko tudi na zavestni in fizični ravni človek neha kaditi, pa ni še ravno mnogo dosegel. Punce, pravite, da so šle kile gor. Okej, pet kil zaradi spremembe v metabolizumu, to bi zmogla kupiti. Petnajst kil zaradi prenahanja kajenja - tega mi pa ne boste prodale. Jaz v tej masi vidim deset kil zanikanja (you are so in denial, bi rekli Američani). Namreč, ena odvisnost (kajenje) se je zamenjala s pretiranim hranjenjem. Grem stavit da so to kokice, čokoladice, ena šnita kruha več kot prej, oreščki, zobanje pred tevejko in vse to isto ponavadi takrat, kadar nihče ne gleda in če nihče drug ne gleda in ne vidi, potem "kao" nismo zobali tistega, česar sploh ne bi bilo treba in the frist place. Zamenjati eno odvisnost z drugo, to v bistvu pomeni, da v svojem življenju, svoji glavi, svojem nezavedenem pač nismo odpravili tistega sprožilca, ki nas vodi v takšno početje. Se pač nismo srečali s svojo osnovno negotovstjo in zato bežimo pred njo. Od srednje šole dalje in bomo to počeli vse življenje ali pa do takrat, ko bomo pristali na kakšnem silnem oddelku našega UKC, kjer je veliko stojal, cevk s fiziološko, kisika, monitorjev, bolnišničnih šlap in tistih premajhni pižam, močnega vonja po razkužilo, ki poskuša premagati vonj po raznoraznih človeških tekočinah in izločenih tvarinarh in kjer so obiski maksimalno 10 minut in samo eden lahko naenkrat pride. Jasno, tako izgledajo oddelki intenzivne nege. Tam slejkoprej čisto vsak, ki je več desetletij bežal pred sabo, tako ali drugače sreča sebe.... Skratka, ljudstvo, ali se soočimo vsak s svojo negotovostjo in jo umerimo in postavmo na svoje mesto in ji točno določimo, kaj se lahko in kje se ne sme gibati (malo negotovosti je čisto okej in je človeško in to nas tudi dela ljudi, drugače bi bili cyborgi), ali pa negotovost obvladuje nas. Negotovost je pramati stresov, depresij, bolezni odvsinosti, mnogih motenj - kamor sodijo tudi prehranjevalne ipd ipd ipd. In ne iskati rešitev v hrani, niti v drugačni kombinaciji hrane. Rešitve so v glavi. Čisto vse je v glavi. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 18. avg 2008 09:20:33

18. avg 2008 9:38

Vendelina jr. je napisal/a:

Sama sem nehala kaditi 10. aprila letos. Namreč, v posteljo me je položil bronhitis, ki se je razvil v pljučnico in ....no, ja, cigareta mi ni več prišla na misel.

Jaz pa dobra 2 meseca prej zaradi enakega vzroka. Mi pa zdaj smrdijo, ko vrag in posledilčno seveda težim vsem smrduljam naokrog

Ognjič