Dopust

28. okt 2008 13:59

Rimljanka, do tam pa premišljuje, če je vse izklopil, če je zaklenil za seboj in če ni kaj pozabil. :))

barbara9

28. okt 2008 16:42

Joj Ežoj, zlahka bi se večkrat ustavila na poti do Španije, ampak najin cilj je bila predvsem Portugalska, ki sva si jo sicer dobro ogledala, ampak sva še vseeno precej spustila. Iz Santiaga sva nadaljevala pot proti Viani do Castelo, kjer sva prespala v kampu ob obali. Kamp ogromen, v njem pa le midva in uslužbenci. In kamp odprt celo leto...le zakaj in za koga? Iz kampa pa izhod na neskončno dolgo peščeno plažo, ki je bila samo najina! Nikjer žive duše. Dragi se je potem nag veselo metal po ledenem Atlantiku (jaz sem se pač bala za svoj bolehni mehur) in zgledal ko kak Skandinavec, ki je prvič prišel na 25 stopinj in več. Naslednji dan sva šla proti Barcelosu, malemu mestecu, znanemu po legendi o petelinu, Portugalskemu simbolu. Po mestu je danes postavljenih več velikih živopisano pobarvanih petelinov, večjih od 2. metrov. Z Barcelosa sva nadaljevala v Brago, ki ni čisto nič posebnega, je pa nekoliko ven iz mesta Bom Jesus de Monte, dobri Jezus na gori. To je lepa cerkev, do katerega vodi ogromno stopnic, na poti pa so kapelice in fontane. Največ ljudi jo obišče okoli velike noči, ko se romarji povzpnejo po stopnicah po kolenih. No ko sva prišla tja midva, je po stopnicah navzdol glasno prihrumelo kakih petdeset turistov, med njimi jih je vsaj 10 nosilo rdeče-bele kockaste majice! Bili so iz Čakovca in prišli so si ogledat vsa romarska mesta na Iberskem polotoku. Ta dan sva si ogledala še Guimaraes, zibelko Portugalske države in njegov lepi grad. Zvečer sva prispela v Porto in poiskala kamp, spet ob obali. Glavna specialiteta za večerjo pa pašta s tuno. Ni se nama dalo komplicirat, pa preveč utrujena sva bila od vsrkavanja vsega novega okoli naju. Čez dan sva pa večinoma jedla različne zadeve iz pekarnic, ki jih je v vseh mestih ogromno. Pa tudi vse je precej poceni, en pastel de nata (ki jih zlahka pojem kakih 5 naenkrat :)) je okoli 25 centov. Pivo je pa tudi dobro :) Super Bock, galicijska Estrella, Sagres...mmmmm.... Naslednji dan pa Porto! Cuker. Meni je bil takoj všeč. Sva šla iz kampa s primestnim avtobusom (avtobusni prevozi so smešno poceni), ki je bil nabasan do zadnjega kotička, potniki pa so se tako glasno pogovarjali med sabo, da nisem slišala lastnih misli. Vozili smo se nenormalno hitro, po tako ozkih ulicah med vinskimi kletmi, da me je bilo na trenutke prav strah, sploh, ker se nisem imela za kaj držat in bi moj padec omilila samo debela in glasna črnka pred mano. V mestu sva si ogledala večino znamenitosti, očaralo pa naju je predvsem to, da je pisano, slikovito, zgrajeno v hrib in da so ulice zelo zelo strme. Ko sva šla po eni izmed ulic, je nekdo iz okna, 1 meter pred mojim nosom, na cesto zabrisal celo porcijo špagetov. V trenutku je bilo pri kosilu vsaj 10 mačk. Odpočila sva si na kosilu v majhni betuli, kjer sva jedla ribice in gledala tekmo med Manchestrom in Liverpoolom s portugalskimi mladci. Jaz sem bila za Redse, ostali fantje, z mojim vred pa za ManU, seveda, ko pa tam igra njihov Cristiano Ronaldo. Neverjetno, fant je tako popularen, da se njegov obraz pojavlja v vseh možnih reklamah, od športnih oblačil, (ok to je normalno), do marmelad :) In vsi fantje imajo njemu podobno frizuro in kamorkoli pogledaš, mularija nabija žogo v njegovi majici. To pa je idol v pravem pomenu besede. Za konec še nakup portovca v vinski kleti na drugi strani Doura, potem pa v kamp in naslednji dan še bolj proti jugu.... saša Sporočilo je spremenil(a) spagon dne 28. okt 2008 16:43:26

28. okt 2008 21:53

Kar nadaljuj, spagon...čakam... daga

28. okt 2008 22:19

O, Spagon, komaj čakam, da poveš, čigave majice pa nosijo Španci! Povej, sta jedla dosti rib na Portugalskem (razen tunine v konzervi)? In, če sta, kakšne so pa kaj cene v gostilnah? Komaj čakam nadaljevanje. mamaF - Mojca

29. okt 2008 6:31

rimljanka je napisal/a:

Šele tam, ežoj? Zakaj pa onih 4 km ovinkov do mostu ne izkoristiš za fajn dogodivščine? Pa še več variant spusta do tja imaš..... rimljanka - zasebno mnenje

Ah rimljanka, tist most je psihološka meja, do mostu premlevam, a sem zaklenil, a imam vse, denar, dokumente, vozovnice.........., po mostu si pa rečem: kar je je, ne grem več nazaj.

spagon,

zanima me kako ste vreme imeli, temperature in sporazumevanje s domačini, jezik, ja pa ribe tudi mene zanimajo.

 

ežoj

29. okt 2008 6:46

ežoj, pa ne, da se na pomlad na zahod odpravljaš....fado je fajn muska, pevka pa sploh.............

rimljanka - zasebno mnenje

29. okt 2008 15:12

Sklepam, da je spomin še svež, zato me zanimajo kakšne številke: koliko stane pivo? Ali sta hodila na njihove "turistične menije"? Ponavadi je cena take hrane sprejemljiva in hrana solidna ter pestra. Seveda, ponavadi se splača zaviti v lokalne gostilne, kjer je hrana dovolj dobra za domačine. Kaj pa vino? Iz Španije imam izkušnje, da meni (grozno, kako se piše te tujke – mišljen je "menu") vedno vključuje vino ali vodo in mišljena je steklenica na osebo. Nikoli (res nikoli) pa ni bilo pri menuju piva.

29. okt 2008 16:20

Letos julija sem se potepala en mesec po Španiji in Portugalski, tako da ti na nekatera vprašanja lahko tudi jaz odgovorim. Cene piva se gibljejo od 0,65 EUR do 3 EUR in več. Pač odvisno od kraja in gostilne. Cene turističnih menijev ne poznam, ker se tako nikoli ne prehranjujemo. Čez dan obisk tržnic in pekarnic (te so praktično za vsakim vogalom), zvečer pa večerja v lokalnih gostilnah. Meni je bila hrana zelo dobra, saj sem mediteranski in ribji tip :), sardele na žaru z malo limonce, tunini zrezki, polenovka na sto načinov, imajo tudi zelo dober sir, olive, pa v Španiji paela, razne tortilje, mmmm. Pa ogromno zelenjave in sadja. Slaščice so pa itak božanske (čeprav te so meni skoraj povsod :)). Se pa tudi najde ogromno za mesojedce, razni rosbifi, pečen odojek (še zelo mlečen), razne salame, pršut, klobase,... Od vin je najbolj znano na Portugalskem portovec, najboljše je iz kake domače kleti v okolici Porta, ga pa dobiš v vsakem marketu. Drugače pa jaz nisem preveč od vin, ampak bolj od pive, tako da ti kaj več ne znam povedat. Piva imajo različnih vrst in so vsa dobra. Drugače so pa cene hrane primerljive z našimi. Seveda je tu spet odvisno v katero restavracijo zaviješ in pa glede na kraj, kjer se nahajaš, saj kot povsod, v turistično obleganih mestih je dražje kot pa v "neznanih". So pa ta meni ljubša, tako da mi si ponavadi poiščemo kamp v kakem manjšem kraju, dovolj blizu raznih turističnih znamenitosti, ampak dovolj oddaljen, da ga horda turistov ne doseže. carli

29. okt 2008 17:07

Rdkapica pivo je na Portugalskem kot pri nas, od 1.60 do 2.30 recimo. v trgovini pa ceneje, 60 centov. Midva sva jedla tako kot carli po pekarnicah in tržnicah čez dan, kake prigrizke, sladice. Ribe so sardelice na klasičen način, kot pri nas, dober je bacalhau (polenovka, ki je v vsaki trgovini še tako mini marketu). Jaz sem jo jedla enkrat s krompirjem in je bila super, drugič pa nekako zmešano z jajcem...ni zgledalo preveč apetitlih je blo pa super okusa. Ribice so bile ful poceni, ma sva jih jedla na tržnicah in v zanikrnih betulah. Tam okoli 6-8 evrov, pa se zelo naješ. ne se bat it v "luknje", ker so bolj pristne in hrana je okusna bolj kot v kakih natrpanih turističnih gostilnah. Nikoli nisva jedla turist menijev. Ko greš na pivo ti ponavadi prinesejo zraven še kak prigrizek, na Portugalskem sva dobila mini ribice-ko neke girice, malo kruha in olive, v Španiji pa nekakšen chorizo (klobasa, malo pikantna) s papriko na kuskusu, pa olive, kak čips in tako. Sam potem je to seveda všteto v ceni in je kak evro in pol. Vino - meni ni bilo dobro. Portovec čisto premočan in presladek, ostalo vino pa nekak vodeno in ne preveč okusno. Sem očitno preveč navajena naših vin... saša

30. okt 2008 13:43

Če nadaljujem.... ...iz Porta sva nadaljevala pot do Bucaca, to je čudovit in ogromen gozd, urejen kot park, ki je star kakih 1500 let in so ga počasi ustvarjali menihi, ki so iz vseh koncev sveta prinašali najrazličnejše rastline in drevesa. V kako staro drevo, ki raste do neba in ima neznanski obseg debla, človek res strmi z odprtimi usti. V tem gozdu je prekrasen grad, ki je zdaj eden najbolj mondenih hotelov v Evropi. No in potem v Coimbro, nesrečno Coimbro. Tam je ena res lepa univerza, ki pa je bila prazna, saj sva bila tam v nedeljo in ni bilo nikjer žive duše. Sva se kar hitro pobrala od tam, ker je bilo precej dolgočasno. Pa greva v najinega Pierra, čez par krožnih križišč in zavijava na levo...in se nama v levi zadnji bok zaleti nekaj velikega, enoprostorec z živčnim portugalskim šoferjem. Avto ni bil njegov, k sreči je pridelal le manjšo prasko. Kriv je bil moj fant, ker je iz srednjega pasu zavijal levo na neko parkirišče, pa drugega avta ni videl. Ob tem naj povem, da je bilo krožišče 3-pasovno, iz njega pa sva se peljala na cesto, ki je široka kot kaka naša regionalna cesta, kjer se lahko srečata 2 avta. No ampak tisto je bila v resnici 3-pasovnica, brez narisanih pasov. Kar ni na Portugalskem nič nenavadnega, črt in drugih talnih oznak na cestah skorajda ni, ali pa so že čisto zbledele. Na vsakih 10 kilometrov ceste popravljajo, ampak efekta ni nobenega. Eno samo gradbišče.... Kaj sva hotela, priznala sva krivdo, napisali smo evropsko poročilo, rekla sva si C´est la vie in sva šla naprej z vdrtimi zadnjimi vrati in odbijačem. Pa se peljeva, zapeljeva v neko klasično portugalsko cestno luknjo in nama avto nekam čudno zajamra. Ustaviva, vidiva da nama je olupilo profil gume. K sreči sva bila blizu kampa, kjer sva dala gumo dol in ljubi je s težkim srcem s kladivom tolkel po svojem jeklenem konjičku. Bilo je zelo glasno, odmevalo je po celem kampu in zgledalo je zelo zelo "češko". Pa je pristopil k nama veseli Irec Steven, ki je s punco Nizozemko kampiral nedaleč stran in naju povabil na pivo. Pa se je večer raztegnil do jutra, v žerjavico smo vrgli krompir, si pripovedovali popotniške zgodbe, malo preveč popili in pokadili, potem brenkali na kitaro in peli domače pesmi. Irec keltske, midva slovenske, Nizozemka pa svoje domače. Res odbit model tale Irec. Je prišel na Portugalsko z dolgo rdečo brado, pa je poležaval na soncu, dokler se mu ni nekega dne posvetilo, da če se nekoč obrije, bo imel obraz neenakomerno rjav (no v njegovem primeru rdeč :)). Pa si je obril pol obraza in se 2 dni sončil na eni strani. Potem po dveh dneh pa še drugo polovico brade in se posončil še na drugi strani. Ne vem kako je zgledal samo s polovico brade, verjetno precej čudaško, ampak ni se kaj dosti sekiral, niti ni to pretirano skrbelo njegove punce. Že dolgo se nisem čemu tako od srca nasmejala. Smo se pa vsi, kot veliki pivoljubci strinjali, da so portugalci čudaki, ker nimajo niti v velikih supermarketih v hladilniku mrzlega piva. "Freakin` weardows man!!" tole se je dogajalo v Nazareju, od koder sva obiskala res lepa mesta: Obidos, Alcobaca, Batalha in Tomar. Vsako od njih ima po eno res lepo cerkev, grad ali samostan, kije pod UNESCOvo zaščito. Potem pa še v Fatimo, kjer so se pred kakimi 100 leti dogajali čudeži, ko so trije pastirčki videli devico Marijo. Potem so tu postavili novo cerkev na ogromnem trgu. Po njem se do cerkve romarji iz celega sveta plazijo po kolenih, nekateri tudi po komolcih. Dan kasneje sva se odpravila v Lizbono, kjer sva se dobila s prijateljico, ki živi tam in njenim fantom Carlosem, Angolancem, na Portugalskem precej znanim filmskim igralcem. Sedeli smo na Praca do Comercio, pili pivo in odganjali pakistanske dilerje, ki na vsakem koraku šepetajo "Hašíš, hašíš..pssssst". In če pokažeš malo zanimanja, iz žepa potegne tudi 10 centimetrsko palčko hašiša ali vrečko marihuane. In že govori "How much, how much??" ter se panično ozira kje je kak varuh zakona. No po pogovoru z enim izmed njih sva ugotovila, da so cene zelo ugodne... Lizbona je krasno mesto, ampak se tam nisva dosti zadrževala. Oba jo namreč poznava že od prej. Šla sva še na Cabo da Roca, najzahodnejšo točko celinske Evrope, kjer naju je prepihalo in premrazilo, pa v Sintro, prelepo mestece v bližini Lizbone, kjer sta dve zares lepi palači in mavrski grad na hribu nad mestom. Spala sva v kampu v Cascaisu, mondenem turističnem mestecu ob obali, kjer je domoval naš Zlatko Zahovič, ko je igral za Lizbonsko Benfico. ko sva se prijavila v kamp in je receptor videl da sva Slovenca je začel: "Ooooo Zaovik, Benfica, muito bem, Esloveno, sim!!!" Če na Portugalskem omeniš Zahoviča si tako ali tako takoj njihov kolega in že se začne debata o fuzbalu. Igral je praktično po celi Portugalski, začel v Guimaraesu, potem je bil velika zvezda Porta in končal v Benfici. vsi ga poznajo. Ja, nogomet definitivno združuje svet! saša