Praprot

26. jun 2008 9:22

26. jun 2008 14:43

Ma, glede na to, da sem še zmeraj živa, sem potrdila rek: "Kopriva ne pozebe!" To pa je tudi nekaj, ne???? Nismo pa občutili kakih prebavnih težav, no, saj tega je bilo tako ali tako le za vzorec.

LP

26. jun 2008 18:34

Ej, elaphus, saj ne gre za enkratno rabo, je pa res, da imajo praproti, mislim, ene karcenogene reči v sebi, se zdajle ne spomnim, katere....

9. maj 2012 21:46

Tejle debati je res že zrasla brada, pa vendar: pred dnevi sem v neki reviji brala, da v eni od ameriških zveznih držav (Maryland?) spomladi ljudje množično nabirajo in uživajo poganjke praproti, ki naj bi bili prava specialiteta. Kako jih pripravljajo, žal ni pisalo. Ali kdo ve kaj več o tem?

9. maj 2012 22:10

Odsvetujem vsakršno eksperimentiranje s poganjki praproti pri nas. Ne vem, katero praprot jedo tam na oni strani luže, ampak, kolkor poznam praprpoti, imajo vsaj te pri nas kar precej snovi, ki so vse prej kot nenevarne, tudi kancerogene.

http://en.wikipedia.org/wiki/Bracken

Ostanimo torej raje pri čemažu, regratu in podobnem.

Daleč od tega je resnica, da je vse, kar je iz narave, zdravo. Prav nasprotno je res, prav vse rastline, ker pač nimajo možnosti bega pred "napadalci", imajo razvite strategije borbe, kot so: strupi, trni, bodice, jedke snovi, kisline, srhke dlake,...... No, marsičemiu se lahko izognemo, vsemu pač ne.

Ne vem sicer, ali je letos čemažomanija terjala smtni davek, lani ga je, 2 osebi sta umrli.

10. maj 2012 0:44

Rezultat mojega guglanja je ugotovitev, da ne le Severni Ameriki (New England) ampak tudi v Kanadi, Aziji in ponekod v Franciji, z užitkom jedo mlade poganjke nekaterih vrst praproti, ki rastejo tudi pri nas. Surovi ali premalo termično obdelani so dejansko neužitni/toksični, ustrezno pripravljeni - dobro oprani, prekuhani (cca 10 minut) in z dodatkom česna podušeni na maslu, pa za marsikoga prava specialiteta.

Marsikaj o tem se da prebrati tudi na Wikipediji:

http://en.wikipedia.org/wiki/Fiddlehead - dostop do te strani je s strani, ki jo navaja rimljanka.

Da je pri uživanju "divje hrane" potrebna previdnost, opozarja dejstvo, da je bilo za marsikoga usodno že to, da je ostal pri "čemažu".