12. jul 2009 19:47
Jaz občasno kupim vodo z okusom, ponavadi, ko se kam odpravljam, drugače pa pijem vodo iz pipe. Sem pa pred kratkim dobila tole pismo in ko sem ga prebrala in se krepko zamislila, kaj počnemo.
Voda iz pipe in varstvo okolja-POMEMBNO!Mislim da boste naredili veliko dobrega zase in za tiste ki jim bosteposredovali ta mail in pa tudi za celo SLO. Tudi sam že vrsto let"propagiram" vodo iz pipe ker se z vodo ukvarjam že 10 let, sodelovalsem pri testiranjih kot radiestezist in točno vem da je voda iz pipeboljša od 90% ustekleničenih voda in vedno sveža. Seveda pridemo vsituacijo da moramo vodo tudi kupiti, da si jo pa kupujemo v lokalihali celo za domov pa res nima nobenega smisla. Preberite poslano. LPPosredujem v skrbi za okolje. Voda iz pipe? Zakaj pa ne! EKO misel: Za liter vode četrt litra nafte? Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača nasvetu, njena prodaja pa še vedno raste-zlasti prodaja pitne vode izplastenk. Očitno se je modni trend v Slovenijo prenesel iz tujine,saj si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalcein trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo. A z uporabo takšne vode se ustvarja vedno večokoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže,izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo,ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode. Pa začnimo z denarjem! Ustekleničena voda je v svetu kar 240 do 10 000krat dražja od vode iz pipe. Seveda stane polnjenje vode, proizvodnjain prevoz plastenk, zamaškov, nalepk, da ne omenjamo distribucijevode. Ne pozabimo da je voda zelo težka za prevoz. nedvomno stane tudizbiranje in predelava plastenk, čeprav je recikliranja premalo.Slovenci smo za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi do 1000.krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodoiz pipe. Kako je z kakovostjo vode iz plastenk? Kakovost pitne vode, in seveda tudi vode izplastenk, določa pravilnik o pitni vodi ( Ur. I. 19/2004). Pravilnikje dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril
koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov. Upravljavcuvodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu spremljanjakakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku. Voda, ki priteče na pipo je sveža in bogata zkisikom, pri vodi iz plastenke pa gre lahko za postano vodo. Nekateriproizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredimest >odkrili< najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosnepolnilnice. Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo zboljšo kakovostjo na izviru. Težave so tudi, ko gre za primerjavokakovosti ustekleničene vode, saj iz etikete ni dovolj razvidno, zakakšno vodo točno gre. Označevanje kakovosti bi moralo biti jasnorazvidno in za potrošnika enostavno.
Večina vode je ustekleničena v steklenicah izpolietilentereftalata ali PET, ki za reciklažo ne zahteva velikekoličine energije in pri sežigu v ozračje ne izpušča klora. Vendar sežal tovrstne embalaže v svetovnem merilu reciklira vedno manj. Celo vrazvitem svetu manj kot četrtino. Neprijetna resnica je, da s pitjemvode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemonaše okolje. Glavni očitek o pitju vode iz plastenk pa gre naračun nerazumno velike porabe pretežno fosilne energije. Naslednještevilke so prav grozljive.. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke,zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4 mega joulovenergije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije,kar pomeni da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskihplastenk. Če bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilole eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za vodo iz plastenkporabili ca. 415 000 sodčkov nafte. Tej količini nafte pa moramoprišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili,prevažali, jo hladili najprej v trgovini in nato še v domačemhladilniku. Energija se porabi tudi, ko gre za komunalni odvozplastenk in njihovo morebitno recikliranje. Če bi želeli ponazoriti vso omenjeno energijo znafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite litrsko plastenko,v njej porabite tudi četrt litra nafte. Si predstavljate, za kakšnekoličine nafte gre, ko začnemo operirati z globalnimi številkami? VZDA na primer ocenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17milijonov sodčkov surove nafte. Za konec pa še najbolj ironično dejstvo, nakaterega malokdo pomisli. Za en liter ustekleničene vode soproizvajalci tekom delovnega procesa rabili kar tri litre vode, ki jebolj ali manj onesnažena končala kot odpadna voda. Menim, da zaključnikomentar ni potreben, še zlasti ne v Sloveniji, ki se (še) ponaša zzelo kakovostno pitno vodo. In to iz vodovodne pipe. Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj
tejkica