Španija

20. sep 2013 8:37

Vanjatanjsek, takole,v tvoje dobro, ustavi no svoje konje predsodkov, ker tole, kar pišeš, spada v kategorijo "raje pišem kot mislim".

Ker če se človek odloči, da ne bo šel v noben kraj, kjer se je kdakoli zgodlio kaj surovega, pa v nobeno deželo, ki je v preteklosti bila v kakšni osvajalski vojni, potem mu ni za iti nikamor. In kar je še hujše, niti v domači vasi mu ni za biti, ker  ga ni kraja pod soncem, kjer bi bila sama in večna idila.

20. sep 2013 8:43

 O sveta marička vanjatajnšek!

Pred tabo je potem tudi Višnja Gora varna, mislim fizično in v onem drugem smislu. Vsak pač seže, kamor seže. Mene Nova Zelandija najbrž tudi ne bo videla, ampak če se poglobim vase, moram priznati, da ne zato, ker so onemu J.-W. R. zastrupili psa, ampak ker zapravim plačo za druge stvari.

17. okt 2013 10:22

Kako je bilo? Veseli bomo, če z nami deliš vtise s potovanja.

14. avg 2014 11:17

Jezikovno vprašanje.

Kako se reče v španščini španski veterc? V množini je macarrons espanol, kako je v ednini? Macarron espanol ali?

14. avg 2014 12:39

Španskemu vetrcu se v španščini v ednini reče el merengue.

nola

14. avg 2014 14:09

Merengue: http://comida.uncomo.com/receta/como-hacer-merengue-15

15. avg 2014 18:14

Hvala. V google translat-u mi je tako prevedlo.

5. apr 2015 15:09

Mene pa zanima ali je kdo bil z Palmo po programi Španija ole kako ste bili zadovoljni kaj se splača ogledati.Potem me še zanima kakšne kulinarične dobrote se splača nabavti  kakšne so cene ?Malo se razpišite 

5. apr 2015 16:57

Nak, po agencijskih programih si dežel ne ogledujem in ne morem reči na to temo nič.

Hrana v Španiji: hm, moraš v resnici iskati nekaj, kar ne bi bilo dobro - oziroma, če hočeš dobiti kaj zelo zanič, se postavi v vrsto tja, kjer prodajajo hamburgerje za ameriške in britanske turiste, ostali se tistih grozljivkam izogibamo.

Glede tega, kaj od kulinaričnega se splača kupiti - moraš navesti pokrajino, ker je kulinarika sila raznolika. Dobiš pa povsod tapas (ali kruhke sz nečimi, kar je pač stvar navdiha tistega, ki to dela), fenomenalne sendviče - bocadillo, potem se v Valencii obvezno proba prava paella, potem imaš v Andaluziji gazpacho in ajo blanco (samo po tem pazi na zadah, ker boš s česnom odgnala vse živo). Potem se splača iskati tipične slaščice - čeprav v tem je Katalonija prvakinja. Potem dobiš na severnem delu različne klobasice (chorrizo) in salame. In seveda, vrhunski pršut - imaš dva glavna tipa: jamon iberico in jamon serrano. Jamon iberico je bolj cenjene, ampak tudi jamon serrano ni od muh. Potem imaš v Navarri super sire. Aja, pa super siri so tudi v Castilla La Mancha. Pa na Balearih imaš ensalmade in sobresado (eno je slaščica, eno je pa mesni namaz)....

Drugače ga pa v Španiji ni čez gušst, ki gre takole: prideš v restavracijo, kamor hodijo domačini, se usedeš in rečeš, da si lačna in potem rečejo, ni problema,  in ti začnejo nositi razne prigrizke in se s tabo pogovarjajo in razmišljate, kaj bi jedli, ker ponujajo ogromno, vmes pride naokoli še kuhar, pa kakšno rečete in potem se zmenite, kaj bo kuhar naredil....in potem se začne. In človek kvalitetno je, prijaznost je itak priceless in potem ti dajo še kolač in kavo in "še kaj pridite" in za to se plača po navadi manj, kot se plača v centru Lj.

6. apr 2015 13:19

Bodimo realni: tudi v Španiji so zanič oštarije, kjer gostom servirajo zanič hrano. Tako kot povsod, ni jih veliko, ampak če greš kar takole v neznano, po statistiki pač tu in tam naletiš tudi na kaj takega. Tako da - ne, ni bilo vse dobro, kar smo jedli v Španiji. Ampak v glavnem je pa bilo.

Je pa ena druga reč: jamon serrano doma na kavču pred televizorjem ni niti pribložno enako kot isto ob 23.30 v topli španski noči v kakšni bodegi ali nekje bogu za hrbtom v kakšni španski variatni španskega gorskega kmečkega turizma. Tako da jedilni suveniri sicer doživijo dokaj hvaležen sprejem pri tetah in prijateljih, za domačo rabo pa hrane z dopustov in potovanj ne vlačim več, razen mogoče kakih začimb ali tekočih zadev. Saj je tudi paški sir v ubijalsko vročem popoldnevu pod Svetim Ivanom nekaj povsem drugega kot pozimi na smučanju na Rogli.

Moj namig bi bil migas, delavska malica v vseh možnih lokalnih variantah, od Aragonije do Extremadure. V vseh oblikah dober - in doma tako rekoč neponovljiv.