Vedežavalka

7. jun 2008 19:51

Evo, tole se mi zdi super napisano in mislim, da je prav, da je napisano tako, da se vidi.

7. jun 2008 20:45

Ma jaz imam tudi neke vedeževalske sposobnosti. Leta 1988 sem sestrični, ki se je poročila v Beograd, namreč rekla, naj pride še kar drugo leto enkrat v Slovenijo na obisk, dokler ne potrebuje pasoša. In glej ga zlomka, čez dve leti ga je res že potrebovala.

Ma kaki daljnovidni talent se skriva v meni....

Z vedeževanjem je tako kot z igrami na srečo. Če greš iz firbca in se zabavaš, je ok in zanimivo, če pa padeš v to in posatneš odvisen....se spomnim moje koelgice, ki si je kompletno garderobo spremenila v orza barvo, ker ji je vedeževalka rekla, da bo tipa njenih sanj roza barva razorožila, ga pripeljala v njeno naročje...No, tip kmalu se poroči, in to s svojo bivšo prijateljico, moja pa z dolgim nosom in polno orao roza kostimov hodi naokoli.

Če pa verjameš v to, je  res, da si prirediš v svoj kontekst čisto vse, kar slišiš in vidiš. Ampak tu se mi nekje Freud svetlika zadaj....

Mamamia

7. jun 2008 21:23

7. jun 2008 21:44

kozamurnik, tukaj je veliko članov in kristalno jasno je, da je posledično na vprašanje veliko odgovorov. Ker smo ljudje različni in nas večina uporablja svoje betice za lastno razmišljanje, ne pa za kimanje drugim, je treba vzeti odgovore v zakup. In ni treba teh reči jemati tako osebno in etiketirati xy nicke, ki jih sploh ne poznate.

In kuharca37 ni nobeno bimbasto teslo, ampak mama 4 otrok, ki premore toliko zdrave pameti, da ve, da ji bo vreme napovedal meteorolog (al ji pa kaj o tem namignila naša Kyara), ne pa kakšna šlogarca, pa je vsekakor njena družina zdaj tudi v veliki stiski, ko ne ve, al bodo pridelali dovolj na kmetiji, od katere živijo.

O tumpiki pa le to: le inteligentni ljudje se znajo hecat in ona to vsekakor je!

7. jun 2008 22:14

7. jun 2008 22:27

Nikar se ne trmaj, kozamurnik, saj nisem vsega tebi natrosila. To mi je pač v tistem trenutku padlo na pamet in sem lepo demokratično izrazila svoje mnenje.

tile so velik lepši od unga namrgodenga stričkota

7. jun 2008 22:34

7. jun 2008 23:11

8. jun 2008 8:16

Evo še jaz svoj piskar da pristavim ( že prej me je enkrat zamikalo, pa sem se premislil zaradi tako radikalnih- odklonilnih stališč nekaterih ).

Vzemimo primer dvodimenzionalnega sveta. Tam živijo ljudje ( v dveh dimenzijah seveda ) , iimajo hiše ceste, avtomobile križišča in vse kar paše zraven. Recimo, da se po ravni cesti, ( z enim voznim pasom, s številnimi križišči ) peljejo en proti drugemu dva avtomobila, vprašanje je a bosta trčila. S stališča dvodimenzionalnega sveta je to čista magija, nobeden ne more taga vedeti, in neka njihova šlogarica enostavno klati neumnosti, zavaja, se okorišča.......

Če stvari pogladamo iz našega, trodimenzionalnega sveta, situacija je do neke mere predvidljiva: če bosta še naprej tako peljala, lahko točno predvidimo kdaj in kje bosta trčila. To ni determinizem, oni seveda imajo svobodno voljo, lahko kjer od njih na kakšnem križišču zavije, in se naša napoved ne uresniči, lahko se po zavijanju trk zgodi drugje in naše predvidevanje gre po gobe, vendarle, stališče iz dvodimenzionalnega sveta, da je vse skupaj neumnost tudi ne drži. Ali lahko potem predvidevamo, da obstajajo zudi neke višje dimenzije in je nekaterim ( recimo šlogaricam ) dopuščen " kontakt " z nekimi drugimi dimenzijami? Seveda je vmes veliko takih, ki se le okoriščajo in nimajo nobenega kontakta.

Če se mal pobrska po " resni " literaturi ( whatever it means, kot bi rekla ena moja dobra prijateljica ) se dajo izluščiti nekakšna pravila o šloganju:

- pripomoček pri šloganju, karte, kavna vsedlina, krogla....... ni važen, je le pripomoček ki " šlogarici " omogoči vizijo

- šlogarica dobiva le vtise, ponavadi jakost vtisov ne pomeni tudi važnost dogodkov

- šlogarica ne more sebi predvidet ničesar ( praviloma )

pa še je nekaj takih " pravil".

Zdi se mi, da če nekaj ne poznamo, ni treba, da vse skupaj devamo v nič in zaničujemo.

Tamo nekje leta tisoč sedemsto in še nekaj, so v Franciji sporočali v Pariz, da nekje na jugu Francije pada kamenje s neba ( meteoriti ). V Parizu formirajo komisijo, ki jo je vodil Lavoiser ( en takrat zelo znani kulinarik ). Komisija gre stvar raziskat, in Lavoiser odda poročilo: nobeno kamenje ni padalo, saj vsak pametan ve, da na nebu ni kamenja.

Pa, prosim, ne vse kamenje na mene zmetat!

8. jun 2008 8:35