29. maj 2008 8:42
V bistvu je dala kozamurnik eno dobro iztočnico.
Meni ste zdi problem dvonivojski in sicer:
- Slovenčki, slovenceljni...whatever...imamo (imajo) težave pri komunikaciji v vsaki okoliščini in vedno znova. Ne zna Janez Novak lepo reči: Tole ni najboljše, prosim, ponovite - in to reči na način, da ne bi nikogar užalil in se hkrati skregal na žive in mrtve ali pa ne bi hkrati začel opravičevati, da je sploh to rekel.... Meni so bili vedno všeč Angleži, ki znajo to reči na sto in en način in pri tem ne trznejo, nasprotna stran pa tudi ne.
- Slovensko vedenje o kuhanju in jedeh....tu je tudi veliko rezerve. Po eni strani se eni nekaj silno raztegujemo v eksperimentiranju, po drugi strani pa se v slovenskih domovih še vedno servira nekaj iz šestdesetih/sedemdestih... V stilu goveja juha, restan krompir, telečja pečenka vse nedelje v letu, pa ideja, da je treba "meso in nekaj toplega, drugače ni kosila"... in bogpomagaj naprej. Zadnjič sem bila v eni gostilni, ki sama sebe imenuje "restavracija". Jedilnik je bil točno tak, kot so ga imeli takrat, ko sem hodila v osnovko...samo papir je bil drug in cene so bile v evrih. Vrhunec kulinarike je še vedno puran v smetanovi omaki... Potem so imeli tri priloge in sicer pražen krompir, pečen krompir in riž. S tem, da je natakar na vse variante - vključno na postrvi - sugeriral riž (ker so ga evidentno naredili preveč tisti dan). Skratka, če si hotel kaj pojesti, ti ni ostalo drugega, kot da si izrecno naročil kuharju in natakarju, kako naj zadevo pripravita. In pri tem je bilo treba ignorirati dejstvo, da osebje takšna navodila nepopisno motijo. In glej ga zlomka, potem je bilo pa čisto okusno..... In pri vsem rižu, ki so ga imeli na lagerju, ni nobenemu potegnilo, da bi s šparglji naredil rižoto - čeprav so gostje po tem povpraševali....
Hočem reči, bila sem v eni gostilni v enem totalnem časovnem stroju, mlajša za petindvajset let minimalno. In je po naši deželi kar nekaj takih objektov, kjer so tam nekje v letu 1981..., ki pa imajo še vedno mrežo svojih stalnih gostov, zato ni nobene potrebe, da bi šli s časom naprej. Oziroma, vsaj mislijo, da je ni.
Mi, ki želimo, da se mineralna voda odpira pred nami, mi, kozamurnik, mi, smo v manjšini.
Vendelina jr.