19. maj 2008 9:10
Kozamurnik, forum seveda ni pravi, ampak to je tule še najmanjši problem.....
Zdaj, če si zadevo že odprla in izvala, bom še sama malo dodala. Večnivojsko, jasno.
1. Pomen vizualnih informacij: Vizualne informacije - to si najprej zapomnimo in večina naših misli je povezana s z vizualnim. Npr: če se človek rodi v kakšnih Benetkah, Firencah....potem ima že od rojstva okoli sebe en vizualni prostorski sklad in potem se mu takoj koncept zlatega reza usede na nezavedno in potem itak ne more kaj grozno neestetskega narediti/kupiti....Pa okej, ni treba, da si iz Benetk, pomemnba je tudi domača vzgoja, kako so stvari v domu zložene in kombinirane, kako se skladnost doma ceni. Nekako od 0 do 6 let - tarat dobiš bazo za vse in tudi za okus (enkrat sem rekla, da se mi zdi ena torta too much information, pa sem dobila kontramnenje, da naj otrok dobi kičeraj, če ga pač hoče in nisem hotela replicirati, da otrok hoče kičeraj, zato, ker ga je že prej dobil in da je dolžnost vzgoje, da se tudi estetski kriteriji oblikujejo, dokler je čas za to).
Tale višnjegorska postavitev v enem delu kaže tudi na to, da tisti, ki je dal dovoljenje za tale objekt - da je malo domača vzgoja v smislu estetstkih kriterijev umanjkala.
2. Splošni problem izobraževanja: Pri nas v celotnem izobraževalnem sistemu ni dovolj poudarka na vsebinah oblikovanja/preoblikovanja prostora. Od vrtca naprej, potem gre pa samo še na slabše. Povprečen inteletkualec (je vseeno, družboslovno ali naravoslovno), ki ni od foha, ne zmore na izust našteti pet svetvonih arhitektov in nekaj njihovih reprezentativnih del. Niti ne zna našteti temeljnih stilov oblikovanja. V Slo. se nekaj važijo na temo Plečnika - s tem, da večina ne zna našteti niti njegovih mostov čez Ljubljanico. S tem, da ubogi Plečnik - za časa življenja je bil, blago rečeno, zoprna kreatura (nazarensko nevoščljiva, ljubosumna, pa še špecal je) - po smrti pa se zganja ena idolatrija na njega. To, da bi se pa naučili nekaj o njegovem konstruktivizmu, da bi prepoznali rokopis in potem iskali arhitekturne reference v objektih drugih avtorjev - kar bi znal poiskati vsak maturant, če bi ga slednjega v šoli naučili, pa ga ne..... to bo pa verjetno enkrat drugič prišlo na dnevni red.
Tudi med vsebinami nacionalne kulture (imamo nek dokument, ki se mu reče Resolucija o kulturi) arhitekture v bistvu ni (oziroma se dvakrat pojavi v tekstu bolj po pomoti). Birokratom za kulturo nekako ne pade na pamet, da je prostorsko preoblikovanje (kar arhitektura in urbanizem sta) sestavni del nacionalne kuluture (resda kdaj tudi podelijo kakšno Prešernovo nagrado, ampak to je pa tudi vse). Če ni v kulturi, potem seveda nikoli ne bo prišlo v izobraževalni sistem. Pa je krog sklenjen.
Ker imajo ljudje premalo vedenja o arhitekturi, ker jih pač v šoli o tem niso dovolj naučili, skratka, se niti en interes ni mogel vzpostaviti - to seveda nosi za sabo tudi to, da so zelo zadržani, da ne rečem še kaj drugega, do novega oblikovanja. "Uh, to pa ne! A ni tole iz 19. stoletja tako cort, kaj mi tu rabimo nekaj modernega, ravnega itd itd?" In potem se ljudstvo malo zmrduje nad "novotarijami" in se topi ob kakšnih "cort" hišicah iz predmestja s kako plastelno fasado, premajhnimi balkoni s pretežkimi balustradami, pa streho z n-nakloni in po možnosti še kakšnim stolpičem zraven....Meni so tele podobe po predmestjih prav strašljive, Joooooooooj, vode, zraka, jooooooooooj ...kdo je dal diplome tistim, ki so sprojektirali takšno tipsko sr....?
3. Staro in moderno: Pri oblikovanju prostora je treba upoštevati, da se ne delajo modne smernice za pomlad/poletje, temveč da bo tisti objekt tam stal kar precej časa in je treba domisliti, kakšno bo življenje na tem prostoru čez nekaj let/desetletij. Skratka, je treba gledati naprej. Z drugimi besedami, vizionarstvo je temelj dobrega prostorskega oblikovanja in modernost v bistvu pomeni, da moraš gledati naprej. Neke vrste quantum leap... Ker pazite, tisti objekti iz prejšnjih stoletij, ki jih danes še vedno občudujemo in ki imajo v sebi tisto nekaj več - to so vsi objekti, ki so bili v času, ko so nastajali, predmet kritik, zgražanj - nekako niso bili najbolj sprejeti, ker večina publike itak ni videla dlje kot do konca svojega nosa (tozadevno se ni kaj dosti spremenilo). Famozna Brunaleschijeva kupola v Firencah - razen peščice ni v tisti koncept verjel nihče (pa vmes so bile tudi vojne, pa je bila gradnja malo ustavljena). Fabianijevi "mešani programi" (objekt s stanovanjskimi in poslovnimi namembnosti) se najbrž tudi ne bi realizirali, če ne bi imel podopre naročnika....Mies van den Rohe je imel pa itak težavo v tem, da je bil pol stoletja pred svojim časom, pa še v Nemčiji je bil....pa so precej njegoven arhitekture podrli, da bi šele po drugi svetovni vojni ponovno odkrili.
Skratka, to, kar je danes splošno prepoznano kot oh in sploh krasno - to je bilo v času nastajanja kontraverzno. Če danes posnemamo tisto, kar je že nekaj časa dobro, bodo posnetki zanič in bodo kičasti.
4. Definicije: Kozamurnik, to, kar tebe muči, je resda poseg v prostor, je pa bolj malo zvezano s krajinsko arhitekturo. Urejanje prostora - v smislu, kje bo kaj zgrajeno, kakšna bo gostota pozidave, kakšne so namembnosti pozidave, kakšni gabariti v višini, dolžini, širini, koliko prometa, koliko mirujočega prometa....to je vse URBANIZEM. Urejanje prostora se sprejama v občinskih in državnih prostorskih aktih. Tole, kar je v Višnji gori, ima izvorni greh v slabem urbanizmu na občinski ravni (ki ni predpisal namembnosti in oblik objektov), nadaljuje pa se v tem, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje na nivolju upravne enote.
Arhitektura, to je oblikovanje konkretnega objekta oziroma sklopa objektov. Skratka, ko so dane urbanistične podlage za konkretne parcele, se začne ARHITKETURA.
Urejanje zunanjih površin (zunanja ureditev) je del KRAJINSKE ARHITEKTURE. Skratka, krajinski arhitekti urejajo tisti del prostora, ki povezuje grajene objekte. In v ta prostor spadajo: zelenice, parki, urejeni vrtovi, pokopališča, golf igrišča. Krajinski arhitekti pri preoblikovanju prostora upoštevajo tisto, kar je narava že sama naredila in v bistvu nadgrajujejo ta dizajn (v smislu, upoštevanja kraških vrtač, v smislu upoštevanja hortikuliturnih značilnosti itd itd).
Takole na oko, v Višnji gori ravno ni veliko krajinske arhitekture....
5. Pošast lokalne samouprave. Prva trajna kolateralna škoda lokalne samouprave - kjer bo vsaka vas že center občine - je tudi v tem, da hočejo nove občinske garniture na vsak način pokazati, kako so naredili nekaj za kraj in to tako, da strašno hitro rastejo tako podjetniški centri v vsaki vasi in da se divje hitro prodajajo zemljišča za hišice na vasi (kjer je gostota gradnje in kasneje poselitve obupna, po možnosti pa je še nekaj pastela in balustrad, kar me itak dela bolno). V teh hišicah se naseljujejo ljudje, ki so se tja preselili iz bližnjega mesta, potem pa nadaljnjih 30 let svinjajo okolico z vožnjo v službo v bližnje mesto in nazaj....
Ker je podjetniški centrov vseeno manj, kot pa je novo nastalih naselij v vaseh (ki jih vse po vrsti gradijo novokomponirani podjetniki, ki so do včeraj prali avtomobile, s prvim denarjem pa so se lotili nepremičninskih poslov, čez kakih pet let pa bodo verjetno "pacienti" bančnih sektorjev za problematične naložbe ali pa "pacienti" stečajnih upraviteljev), se mi zdi, da je največ škodljivih posegv v prostor ravno v gradnji družinskih hiš po manjših krajih....
Vendelina jr.