Krajinska arhitektura??????????

kozamurnik

sporočila: 2311

tema odprta - 18. maj 2008 11:06 | ogledi: 3.283 | odgovori: 31

Oni dan smo se po par letih spet peljali mimo Visnje gore.S ceste smo zmeraj opazovali prekrasno razglednico Visnje gore-skupino hisk s cerkvico na vrhu.

In kaj je zdaj tam ?Saj ne morem verjeti:zraven se bohoti ena obupna modro zelena moderna stavba,kaka trgovina ali privat delavnica,pojma nimam.

Meni se ob takih posegih v krajinsko arhitekturo najezijo lasje.Tisti ki to poznate prosim povejte mi,,kdo dovoli graditi taka skropucala?Ce so zunaj kraja, nimam nic proti,ampak vseeno bi se morali nekako vklapljati v okolico.Ce se motim ,me popravite ampak nic vec me ne veseli potovati

po tej sicer "panoramski" cesti.

Na sliki je viden samo del, z druge strani je tudi velik napis, podjetja,pa se ne spomnim kaj . http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:VisnjaGora_-_mesto

kozamurnik

kozamurnik

sporočila: 2311

19. maj 2008 6:18

Izgleda da se pri nas stvari krepko spreminjajo.Vas izgleda take stvari ne motijo,mene pa zelo ker je to moj poklic in ne spomnim se da bi recimo v Avstriji videl kaj podobnega.Verjetno tudi forum ni pravi. Vseeno vredno razmisleka,ker se spomnim da je moja sestra deset let nazaj za en navaden kurnik morala prestaviti soglasje od krajinarjev,da ne bi kazil krajinske podobe.Po menju tistega ki je odobril preojekt, pa verjetno poudarja celostno podobo kraja?Vredno pogleda ko se boste peljali mimo! kozamurnik

kobra 1  

član od: 15.6.2006

sporočila: 1881

19. maj 2008 7:43

No, s tem, da ni nobenega komentarja še ni rečeno, da nas ne moti.

Ne smo v Višnji gori ! Jaz hodim po ožji in širši domovini peš.

Verjeti ali ne, tudi najbolj obrobne vasi dobivajo povsem nove podobe s hišami, ki ne spadajo v nobeno našo krajinsko arhitekturo, z visokimi ograjami sredi polja ... 

Da ne govorim o vseh odpadkih izza ograje, oziroma meje lastnika.  , toda razen da smo žalostni kaj lahko posamezniki naredimo.

Saj veš; denar je sveta vladar ...

Pa nikar spet o kakih peticijah. So povsem samim sebi namen. Če nimamo narodne zavesti je škoda vseh besed. Se že pri materinskem jeziku ustavi ....   jara kača ...

kobra 1

frina  

član od: 8.5.2005

sporočila: 3472

19. maj 2008 8:39

Kozamurnik, ko boš videl, da so v Velenju na grajskem hribu postavili veliko plastično skakalnico v neposredni bližini gradu, ti bo jasno,kako je mogoče unićiti krajino. Takrat so se ptiči čivkali, da je šlo za gradnjo na črno.

 

Kako leto nazaj je nek genijalac ( in meni se zelo zdi, da vem kateri), 10 m od ravalin gradu Šalek, ki je simbil ŠAleške doline dovolil cca 50m od tega, pravkar obvnovljenega stolpa, graditi hišo v stili španske haciende, v oranžni barvi in z balkoni iz tistih italjanskih stebrov. Lučaj od gradu pa je naslelje ŠAlek, ki ga družba podpira z denarnimi sredstvi, ker je prepovedano obnavaljati izven tradicionalne gradnje.

V bližini Interspara v Velenju so okrog lera 1991 zgradili blok, s frčadami, ki zgleda kot gradič. In kaj so nato zgradili v neposredni bližini: črno zgradbo, enokapnico, s plastičnimi, amapak ogabno plastićnimi barvastimi balkoni, obitimi še s tropskim lesom, ki očitno že po nekaj dneh plesni. Zgradba je umeščena na podeželje, zadnji mestni bloki pa so dvokapnice, s popolnoma drugačnim izgledom,

 

Sredi naselja enodružinskih hiš, pravzaprav 20 m od kozolca, ker so tam še kmetije so sezidali rdečo hišo, z ravno streho. Hiša zgleda kot avtosalon, zgrajen v naselju iz šestdestih, ki se na tisti ravnini druži s sosednjo kmetijo in kozolcem v neposredni bližini.

 

Meni obrne želodec ob misli, da pa isti arhitekti ne dajo dovoljenja za izgradnjo pesjaka ze enakodvokapnico, kot nadaljevanje stanovanjske hiše.

 

F r i n a

kuharca37  

član od: 21.3.2006

sporočila: 563

19. maj 2008 8:42

kobra1 ko prideš naslednjič k meni greva malo dalje-5 min čez hrib boš videla hišo da te kap...prej je bla lesena mala hiška ene 6x8m velika...in danes hiša vsa v betonu,brez 1 rože,brez okenskih polic,streha je betonska in na to primontirani špirovci-tramovi....in velikost hiše je 18x12 m.....kdo mu je to pustil graditi in zakaj tako veliko pa ne vem....vem samo to da meni na lastni kmetiji še ene bajte nove ne bi pustili kar tako zgraditi. kuharca37

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

19. maj 2008 9:10

Kozamurnik, forum seveda ni pravi, ampak to je tule še najmanjši problem..... Zdaj, če si zadevo že odprla in izvala, bom še sama malo dodala. Večnivojsko, jasno. 1. Pomen vizualnih informacij: Vizualne informacije - to si najprej zapomnimo in večina naših misli je povezana s z vizualnim. Npr: če se človek rodi v kakšnih Benetkah, Firencah....potem ima že od rojstva okoli sebe en vizualni prostorski sklad in potem se mu takoj koncept zlatega reza usede na nezavedno in potem itak ne more kaj grozno neestetskega narediti/kupiti....Pa okej, ni treba, da si iz Benetk, pomemnba je tudi domača vzgoja, kako so stvari v domu zložene in kombinirane, kako se skladnost doma ceni. Nekako od 0 do 6 let - tarat dobiš bazo za vse in tudi za okus (enkrat sem rekla, da se mi zdi ena torta too much information, pa sem dobila kontramnenje, da naj otrok dobi kičeraj, če ga pač hoče in nisem hotela replicirati, da otrok hoče kičeraj, zato, ker ga je že prej dobil in da je dolžnost vzgoje, da se tudi estetski kriteriji oblikujejo, dokler je čas za to). Tale višnjegorska postavitev v enem delu kaže tudi na to, da tisti, ki je dal dovoljenje za tale objekt - da je malo domača vzgoja v smislu estetstkih kriterijev umanjkala. 2. Splošni problem izobraževanja: Pri nas v celotnem izobraževalnem sistemu ni dovolj poudarka na vsebinah oblikovanja/preoblikovanja prostora. Od vrtca naprej, potem gre pa samo še na slabše. Povprečen inteletkualec (je vseeno, družboslovno ali naravoslovno), ki ni od foha, ne zmore na izust našteti pet svetvonih arhitektov in nekaj njihovih reprezentativnih del. Niti ne zna našteti temeljnih stilov oblikovanja. V Slo. se nekaj važijo na temo Plečnika - s tem, da večina ne zna našteti niti njegovih mostov čez Ljubljanico. S tem, da ubogi Plečnik - za časa življenja je bil, blago rečeno, zoprna kreatura (nazarensko nevoščljiva, ljubosumna, pa še špecal je) - po smrti pa se zganja ena idolatrija na njega. To, da bi se pa naučili nekaj o njegovem konstruktivizmu, da bi prepoznali rokopis in potem iskali arhitekturne reference v objektih drugih avtorjev - kar bi znal poiskati vsak maturant, če bi ga slednjega v šoli naučili, pa ga ne..... to bo pa verjetno enkrat drugič prišlo na dnevni red. Tudi med vsebinami nacionalne kulture (imamo nek dokument, ki se mu reče Resolucija o kulturi) arhitekture v bistvu ni (oziroma se dvakrat pojavi v tekstu bolj po pomoti). Birokratom za kulturo nekako ne pade na pamet, da je prostorsko preoblikovanje (kar arhitektura in urbanizem sta) sestavni del nacionalne kuluture (resda kdaj tudi podelijo kakšno Prešernovo nagrado, ampak to je pa tudi vse). Če ni v kulturi, potem seveda nikoli ne bo prišlo v izobraževalni sistem. Pa je krog sklenjen. Ker imajo ljudje premalo vedenja o arhitekturi, ker jih pač v šoli o tem niso dovolj naučili, skratka, se niti en interes ni mogel vzpostaviti - to seveda nosi za sabo tudi to, da so zelo zadržani, da ne rečem še kaj drugega, do novega oblikovanja. "Uh, to pa ne! A ni tole iz 19. stoletja tako cort, kaj mi tu rabimo nekaj modernega, ravnega itd itd?" In potem se ljudstvo malo zmrduje nad "novotarijami" in se topi ob kakšnih "cort" hišicah iz predmestja s kako plastelno fasado, premajhnimi balkoni s pretežkimi balustradami, pa streho z n-nakloni in po možnosti še kakšnim stolpičem zraven....Meni so tele podobe po predmestjih prav strašljive, Joooooooooj, vode, zraka, jooooooooooj ...kdo je dal diplome tistim, ki so sprojektirali takšno tipsko sr....? 3. Staro in moderno: Pri oblikovanju prostora je treba upoštevati, da se ne delajo modne smernice za pomlad/poletje, temveč da bo tisti objekt tam stal kar precej časa in je treba domisliti, kakšno bo življenje na tem prostoru čez nekaj let/desetletij. Skratka, je treba gledati naprej. Z drugimi besedami, vizionarstvo je temelj dobrega prostorskega oblikovanja in modernost v bistvu pomeni, da moraš gledati naprej. Neke vrste quantum leap... Ker pazite, tisti objekti iz prejšnjih stoletij, ki jih danes še vedno občudujemo in ki imajo v sebi tisto nekaj več - to so vsi objekti, ki so bili v času, ko so nastajali, predmet kritik, zgražanj - nekako niso bili najbolj sprejeti, ker večina publike itak ni videla dlje kot do konca svojega nosa (tozadevno se ni kaj dosti spremenilo). Famozna Brunaleschijeva kupola v Firencah - razen peščice ni v tisti koncept verjel nihče (pa vmes so bile tudi vojne, pa je bila gradnja malo ustavljena). Fabianijevi "mešani programi" (objekt s stanovanjskimi in poslovnimi namembnosti) se najbrž tudi ne bi realizirali, če ne bi imel podopre naročnika....Mies van den Rohe je imel pa itak težavo v tem, da je bil pol stoletja pred svojim časom, pa še v Nemčiji je bil....pa so precej njegoven arhitekture podrli, da bi šele po drugi svetovni vojni ponovno odkrili. Skratka, to, kar je danes splošno prepoznano kot oh in sploh krasno - to je bilo v času nastajanja kontraverzno. Če danes posnemamo tisto, kar je že nekaj časa dobro, bodo posnetki zanič in bodo kičasti. 4. Definicije: Kozamurnik, to, kar tebe muči, je resda poseg v prostor, je pa bolj malo zvezano s krajinsko arhitekturo. Urejanje prostora - v smislu, kje bo kaj zgrajeno, kakšna bo gostota pozidave, kakšne so namembnosti pozidave, kakšni gabariti v višini, dolžini, širini, koliko prometa, koliko mirujočega prometa....to je vse URBANIZEM. Urejanje prostora se sprejama v občinskih in državnih prostorskih aktih. Tole, kar je v Višnji gori, ima izvorni greh v slabem urbanizmu na občinski ravni (ki ni predpisal namembnosti in oblik objektov), nadaljuje pa se v tem, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje na nivolju upravne enote. Arhitektura, to je oblikovanje konkretnega objekta oziroma sklopa objektov. Skratka, ko so dane urbanistične podlage za konkretne parcele, se začne ARHITKETURA. Urejanje zunanjih površin (zunanja ureditev) je del KRAJINSKE ARHITEKTURE. Skratka, krajinski arhitekti urejajo tisti del prostora, ki povezuje grajene objekte. In v ta prostor spadajo: zelenice, parki, urejeni vrtovi, pokopališča, golf igrišča. Krajinski arhitekti pri preoblikovanju prostora upoštevajo tisto, kar je narava že sama naredila in v bistvu nadgrajujejo ta dizajn (v smislu, upoštevanja kraških vrtač, v smislu upoštevanja hortikuliturnih značilnosti itd itd). Takole na oko, v Višnji gori ravno ni veliko krajinske arhitekture.... 5. Pošast lokalne samouprave. Prva trajna kolateralna škoda lokalne samouprave - kjer bo vsaka vas že center občine - je tudi v tem, da hočejo nove občinske garniture na vsak način pokazati, kako so naredili nekaj za kraj in to tako, da strašno hitro rastejo tako podjetniški centri v vsaki vasi in da se divje hitro prodajajo zemljišča za hišice na vasi (kjer je gostota gradnje in kasneje poselitve obupna, po možnosti pa je še nekaj pastela in balustrad, kar me itak dela bolno). V teh hišicah se naseljujejo ljudje, ki so se tja preselili iz bližnjega mesta, potem pa nadaljnjih 30 let svinjajo okolico z vožnjo v službo v bližnje mesto in nazaj.... Ker je podjetniški centrov vseeno manj, kot pa je novo nastalih naselij v vaseh (ki jih vse po vrsti gradijo novokomponirani podjetniki, ki so do včeraj prali avtomobile, s prvim denarjem pa so se lotili nepremičninskih poslov, čez kakih pet let pa bodo verjetno "pacienti" bančnih sektorjev za problematične naložbe ali pa "pacienti" stečajnih upraviteljev), se mi zdi, da je največ škodljivih posegv v prostor ravno v gradnji družinskih hiš po manjših krajih.... Vendelina jr.

mamaF  

član od: 21.1.2008

sporočila: 3340

19. maj 2008 9:50

Vendelina jr. je napisal/a:
Kozamurnik, forum seveda ni pravi, ampak to je tule še najmanjši problem..... Zdaj, če si zadevo že odprla in izvala, bom še sama malo dodala. Večnivojsko, jasno. 5. Pošast lokalne samouprave. Prva trajna kolateralna škoda lokalne samouprave - kjer bo vsaka vas že center občine - je tudi v tem, da hočejo nove občinske garniture na vsak način pokazati, kako so naredili nekaj za kraj in to tako, da strašno hitro rastejo tako podjetniški centri v vsaki vasi in da se divje hitro prodajajo zemljišča za hišice na vasi (kjer je gostota gradnje in kasneje poselitve obupna, po možnosti pa je še nekaj pastela in balustrad, kar me itak dela bolno). V teh hišicah se naseljujejo ljudje, ki so se tja preselili iz bližnjega mesta, potem pa nadaljnjih 30 let svinjajo okolico z vožnjo v službo v bližnje mesto in nazaj.... Ker je podjetniški centrov vseeno manj, kot pa je novo nastalih naselij v vaseh (ki jih vse po vrsti gradijo novokomponirani podjetniki, ki so do včeraj prali avtomobile, s prvim denarjem pa so se lotili nepremičninskih poslov, čez kakih pet let pa bodo verjetno "pacienti" bančnih sektorjev za problematične naložbe ali pa "pacienti" stečajnih upraviteljev), se mi zdi, da je največ škodljivih posegv v prostor ravno v gradnji družinskih hiš po manjših krajih.... Vendelina jr.
Absolutno se strinjam z vsemi točkami, okrog tele pa še to: Ljuba dekleta, če ste do sedaj rada hodila na Kras zaradi kamnitih hišic, strnjenih vasi in ostale romantike, vas bom (v resnici upam, da do tega ne bo prišlo) čez nekaj let lahko popeljala po par novih kičastih spalnih naseljih okoli Kobjeglave, Tomaja pa še kje. Vrla lokalna samouprava se namreč s samopašnimi investitorji namenja "omogočiti kvalitetno bivanje in obogatiti! prostor) z naselji tipskih hiš, ki bodo imele seveda po naši lepi slovenski navadi seveda tudi vrtove, po možnosti zasajene z vso mogočo eksotično robo, ki tu nikoli ni rasla (a la srebrne smreke...), in bodo stala tam, kjer vasi ni in je nikoli ni bilo. Skratka sredi gmajne oz. ob cesti. Zaenkrat se je dovolj zapeljati od SEžane do Šmarij in Križa, pa imate na dlani bogastvo novodobne kraške arhitekture z vsemi dalmatinskimi velbi, balkončki z balustradami 25-krat lomljenimi strehami...in še čem. In ne verjamem, da je karkoli od tega zgrajeno na črno! Torej....kdo že izdaja dovoljenja??? Kozamurnik, ne skrbi, dosti nas je, ki nam take stvari najedajo živce, očitno pa še vedno ne dovolj (kar svoje balkončke in vrtne utice poglejmo). mamaF - Mojca

kozamurnik

sporočila: 2311

19. maj 2008 10:03

Hvala,se kar bolje pocutim. Ni pa vedno res,da majhen clovek ne more nic narediti".Veliki" pocnejo kar se jim zljubi tudi zato ker jim je veliko veliko majhnih dovolilo,da so postali veliki!!! kozamurnik

swarovski  

član od: 26.10.2006

sporočila: 290

19. maj 2008 10:10

Samo malo. Sem pred nekaj tedni hodila pa Franciji (pokrajina Alzacija). Tako urejenih vasic in čistih ni daleč na okoli. Kmetije urejene, da ne vidiš nobene navlake okoli hiš. Pri slov. kmetijah pa vse okoli navlečeno tako, da zgleda kot pri največjih ciganih. Zgleda, da je v tujini biti kmet nekaj častnega pri nas pa ???? swarovski

Lijana  

član od: 6.12.2002

sporočila: 1603

19. maj 2008 10:40

V našem kraju je nekaj takih objektov, da res  ne vem, kdo je potreben zdravljenja - tisti, ki je skrapucalo  naročil, projektiral ali tisti, ki je izdal dovoljenje za gradnjo. Verjetno po malem vsi.  Potem pa ti na štirinadstropni blok- škatlo , zgrajeno  v kmečkem okolju, sredi naselja fliknejo gor še živordečo fasado.

Meni to meji že na kriminal.Lijana

Sporočilo je spremenil(a) LIJANA dne 19. maj 2008 10:40:38

Majdina  

član od: 27.9.2007

sporočila: 281

19. maj 2008 10:48

Res so te zive barve fasad prav vpijoce in nikakor ne spadajo v kako vasko okolje. V nasi vasi je se kar nekaj vecjih kmetij in je prav hecno ko vidis,da ima kmecka hisa in to nova,lila fasado. Sem pa zadnjic vozila tik pod Karavankami in moram reci,da mi je bila neka novejsa hisa s terasasto streho in modro barvo prav posteno grda.Menda bo ob vecjem snegu kaj kmalu zacelo kaj zamakati. Barva pa bolj sodi kam k morju kot pod gorenjske vrsace. Majdina

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti