10. apr 2008 15:21
Dear Vendy, ni ne polkrog, pa ne v obliki U. No, puži smo dali samo ustrezni material in nekaj zakovic, kaj je razcepka, pa sem ob prvi priložnosti vprašala v trgovini in so mi jo pokazali. Dejstvo je, da poprečen starš nima pojma, kaj to je in ne gre le za intelektualni primanjkljaj, ki ga starši, sploh tisti, ki imajo nižjo izobrazbo, s težavo pokažejo.
Ko sem bila šolarka, je bil učitelj oblast, vedno je imel prav. In s tem zavedanjem živi velika večina strašev, ki ne upajo podvomiti , kaj šele učitelju soliti pamet. To možnost običajno izkoristijo starši otrok, ki že iak nimajo težav. Tista večina pa mirno požre, svet pa se vrti naprej, sosede , prijateljice in ostali pa sodelujemu pri vzgojnem procesu, kakor vemo in znamo. Tudi KulSlo ekipa.
Vse moje zgodbe, ki sem jih opisala, so iz časa pred internetom. Prva sem, ki dvignem glas proti šlepanju na tuj račun, kar sem že večkrat napisala. Ampak nekje so meje, tudi otrokovih sposobnosti in razvajanja, ki si ga starši vzamejo za dokaz svoje starševske odličnosti. O odgovornosti pa nič.
Dve leti nazaj je umrla moja učiteljica iz prvega razreda. Nekoč je poklicala v šolo mojo mamo, ker da sem se nekaj zlagala. V zgodbi je nastopala tudi hči ene od učiteljic na šoli in seveda sem potegnila krajši konec. Mama mi je ,v času realističnih zgodbic, ki so malce drugačne od kakega kičastega otroštva, razbila z železnim prakerjem rit, ko se je utrudila, pa me natepel še oče. Ni verjela mojim besedam, čeprav sem bila sicer neproblematična. Še danes ji očitam, da se takrat in sploh nikoli ni potegnila zame. Pravi, da se preprosto ni upala pomisliti, da učiteljica nima prav. Isto učiteljico sem srečala veliko let kasneje in me je spomnila, kako dobro sva se razumeli. Pajade Sovražila sem jo od tistega dne dalje, ko mi je storila krivico in mi je prav odleglo, ko je umrla. In še danes se mi prikazujejo slike o tistem dogodku in me ob srečanju s šošolko iz te zgodbe, stisne v prsih prav ista žalost.
In takih, kot je moja mama, je danes precej več kot si upa kdo priznati. V "srečanje" z učitelji gredo samo tisti, ki imajo že brez tega največje možnosti za zmago. Ostanejo pa razočarani otroci, ki jih krivice ranijo.
F r i n a
Sporočilo je spremenil(a) frina dne 10. apr 2008 15:27:22
Narbolš, d nkol n grm vjač u čtrt razred!
