Prosim za pomoč

10. apr 2008 20:17

Joj, kaj vse me še čaka No, nekaj sem pa že tudi sama preživela,tako da bo kar moglo iti blažkaa

10. apr 2008 20:24

frina je napisal/a:

kaj je razcepka

razcepka - zatič iz dvojne žice polkrožnega prereza, za zavarovanje zatiča Priznam, da sem kukala na internet, ker sem bolj firbčne sorte in mi ta razcepka res ni dala miru. blažkaa

10. apr 2008 21:23

Blažka, dober poskus, mogoče se to res imenuje razcepka, ampak kako bi ti s štirimi razcepkami spela tkanino ( jeans, usnje), da bi držalo "za zmerom" in bi bila to uporabna peresnica.

 

Razcepka, ki so mi jo pokazali v Vis a vis je taka: vzameš večik žebelj, ki ima polkrožno glavico. Spodnji del razcepiš. Namenjena je spenjanju dveh plasti. Narediš luknjico, vstaviš razcepko, na drugi strani  razcepko razpreš na dve strani. Na eni strani je taka kovinska pika, na drugi pa sta dve razkrečeni kovini.

Kdo se je takrat počutil bolj bedasto, obupana štirinajstletnica, ki je morala prinesti v šolo tiste razcepke, pa če ne bi bilo mene, me prav zanima, kjer drugače dobijo kose jeansa, usnja, še tega ne bi imela. Ali skupina pametnih odraslih, z mano vred, ki smo silili v njo, kaj to je. Deset ljudi, pa nihče ni vedel.

Puža zdaj uspešno študira medicino in ji bo izdelava peresnice z razcepko še kako prav prišla.

F r i n a

10. apr 2008 22:02

frina je napisal/a:

MamaF, ob tvojem mnenju, da je treba protestirati pri učitelju in ne jadikovati....... Me pa zanima tvoje mnenje, MamaF, če pride mama, delavka v proizvodnji, prodajalka, čistilka, računovodkinja, pravnica ,protestirat glede ravnanja učitelja, kdo ima slabšo pogajalsko pozicijo ? Kdo lahko jamči, da se učitelj potem ne bo maščeval otroku, ki ima "skrbne" starše, ki si upajo podvomiti o učiteljski nezmotljivosti ? F r i n a

Frina, ne jezi se, na srečo mi ni bilo treba "protestirat" in niti ne trdim, da je treba. Rekla sem, da se je treba pogovarjat in spraševat. Žal mi je, da ljudje ne izkoristijo časa, ki ga imajo na roditeljskih sestankih in jih je več skupaj (ne samo ena nemočna delavka itd.) za KONSTRUKTIVEN POGOVOR z učiteljem. Kajti na vsaki OŠ so prvi roditeljski sestanki namenjeni tudi predstavitvi letnega programa in smo starši povabljeni k pripombam. Tam lahko svoja stališča brez problema povemo, ČE LE HOČEMO. (Potem so tu še vse individualne pogovorne ure, kjer se ti ni treba izpostavljati pred drugimi starši, če nočeš) Jaz to počnem in dostikrat naredim uslugo tudi tistim iz tvojega odstavka o prodajalkah in delavkah, ki -se strinjam s tabo- so večkrat že dovolj ustrahovane na delovnem mestu, zato jim je zadnja želja spuščati se v konflikte v šoli . (Ne vem, če sem prav razumela glede boljše pogajalske pozicije - ali je proizvodna delavka na slabšem od, recimo pravnice ali si mislila mama katerega koli poklica napram učiteljici/učitelju) - vsaj moje vrstnice, matere sošolcev mojih otrok, tiste, ki so v proizvodnji pravijo tako: vi, ki ste šolane vsaj znate kaj povedat, jaz si pa ne upam, saj se z učiteljico ne morem primerjat. Torej se same na žalost že v izhodišču postavijo na slabšo stran tehtnice. Sicer pa tudi jaz nisem nobena javna in vplivna oseba, da bi imel kdo občutek, da se me mora bati, ravno obratno, sem nezaposlena revna gospodinja, pa čeprav imam tudi jaz univerzitetno izobrazbo. Upam si pač povedati, kar mislim, ker sem mnenja, da bi otrokom bolj škodila, če bi bila tiho. Na srečo pa se nikoli nisem srečala s tako ekstremno negativnimi učitelji, kot nastopajo v tvojih zgodbah, zato sem do sedaj še vsa nesoglasja upala razplesti z vljudnim pogovorom. Kajti tu po mojem NE SME iti za merjenje moči, med učitelji in starši mora biti dialog, se strinjaš? Rada bi le, da bi moji (in vsi drugi otroci) hodili v šolo, kjer bi jim bilo lepo in kjer bi pridobivali znanje na njim prilagojen način s pozitivnimi izkušnjami. To je moje mnenje. mamaF - Mojca Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 10. apr 2008 23:00:05

11. apr 2008 7:39

 (Ne vem, če sem prav razumela glede boljše pogajalske pozicije - ali je proizvodna delavka na slabšem od, recimo pravnice ali si mislila mama katerega koli poklica napram učiteljici/učitelju) - vsaj moje vrstnice, matere sošolcev mojih otrok, tiste, ki so v proizvodnji pravijo tako: vi, ki ste šolane vsaj znate kaj povedat, jaz si pa ne upam, saj se z učiteljico ne morem primerjat. Torej se same na žalost že v izhodišču postavijo na slabšo stran tehtnice. MamaF, praktično si opisala moje mnenje o nemoči staršev. Veliko strašev se boji učiteljev, ker imajo občutek, da jim niso kos ( jim tudi v resnici niso), da so učitelji avtoriteta in se jim ne ugovoraj in imajo zato vedno prav. So tudi drugačni staši, ki si jemljejo preveč praviv izsiljujejo učitelje ( to bi kak srednješolski učitelj znal precej povedati), zbijajo ugled učiteljem pred otroki.

In če dialoga ni, potem tudi ni rešitve, pa tudi izboljšanja ne.

 

PS Sinoči sem po napornem dnevu šla na sprehod. Kako je svet majhen! Srečala sem tistega fanta, ki sem mu oblačila punčko in ki že veliko let živi drugje, tisto "sporno" sošolko iz prvega razreda, ki jo običajno srečam le na obletnicah mature.

Srečala sem tudi sošolca z Gimnazije, ki uči en zelo zoprn predmet. ZAnj sem že od vsega začetka vedela, da bo učitelj z dušo in s srcem. Opozorila sem ga na aktualne pohvale na njegov račun na lokalnem forumu. Pa sva rekla kako besedo tudi o učiteljevanju, ne samo o njegovem ljubkem psu, ki se ga ne morem nagledati. Da pohvale dobro denejo in da ga kritike ( predvsem nezadovoljnih staršev), vedno prizadenjo. Da nekaj stricev ne govori z njim, ker so mnenja, da bi moral biti do svojih bratrancev bolj mil. Jaz pa vem, da ga otrocii cenijo. In tudi na tega učitelja, pa mojo odseljeno sosedo, ki z dušo živi za svoje učence mislim, kadar napišem, da so tudi dobri. Amapk težave pa imamo le s slabimi, dobri nas sploh ne obremenjujejo.

 

F r i n a