Kako se počutite ve punce

7. maj 2008 1:28

He he, je res prav luštna tema oz. "thread". Se opravičujem, če sem preveč "naspidirano" uletela not.. Sm celo preden sm prvič not pisala vse prebrala (ni da ni! lol) & ste mi ble res vse ful všeč zarad pozitivnega razpoloženja & telovadbe & spidiranja po Šmarni gori itd!! 40 min teka - pa to je super!! Mislim, wow!! Inspiracija, totalna!! Loni - krasen pogled na svet!! Rimljanka, kako pa ti veš, kako se jaz včasih počutim? ;) /Oz sem se počutila, preden sem začela bolj gledat na prehrano.../ Sem brala na netu, da se celo "prave" depresije lahko zdravijo s hrano & gibanjem oz. zdravim življenjem. Zdaj koliko je to 100%, ne vem... So pa delali eksperimente tud z mladoletnimi prestopniki & so se manj tepli, ko so meli bolj zdravo prehrano... (So jim rekli, da zarad "budget cuts" oz. šparanja) Linkov nimam ravno pri sebi, lahko pa jih enkrat poiščem... Al pa malo pogooglaj, če te tema zanima... Zdaj verjetno je odvisno tudi od posameznih primerov, pri nekom je lahko to bolj ali manj genetsko ali od izpostavljenosti toksikom v okolju ipd... Je pa res, če ješ hrano, ki te prečisti, in je primerna za tvoje telo, bo tudi manj problemov z morebitnimi strupi v telesu itd. Vem konkretno za en primer, ko antidepresivi niso pomagali, pa je potem hčerka mamo vsak dan zvlekla na sprehod, najprej čisto majhen, potem čedalje daljši, na svež zrak, pa čez nekaj časa ni blo več treba antidepresivov!! Pa tudi punca, ki ima diagnosticirano depresijo, pravi da se počuti bolje ko npr. je več beljakovin... (res pa ni nujno vse za vsakega, & pravo hrano zase mora vsak ugotoviti sam!) /Seveda pa vem tudi, da zelo pomaga npr. kognitivno behavioralna terapija, ki jo npr. opisuje Dr David Burns v knjigi "Kako smo lahko srečni in zadovoljni", vendar v Sloveniji žal prevečkrat predpisujejo le antidepresive oz. medikamente!! Omenjeno knjigo pa močno priporočam vsem, ki jih včasih kaj preveč skrbi itd./ Upam, da nisem komu stopila na žulj... Jaz bi bla ful srečna, če bi mi v mojih včasih zelo melanholičnih najstniških letih kdo povedal za povezavo med hrano & počutjem, & gibanjem - ja, sem bla totalni ne-atlet! (saj sem še, ampak vsaj na sprehod grem vsak dan), pa predstavil CBT oz. omenjeno knjigo! :) Zanimivo pa, da mičkena sem bla pa tud "žverca"... Tako da upam, da mi bo uspelo "rediscover my inner žverca" (preveč pišem po an. forumih! lol) - Loni & še nekatere na tem forumu ste mi ful za inspiracijo!! Jagoda501

7. maj 2008 7:26

Jagoda501, Rimljanka s tem ni mislila nič slabega. Po pravici povedano, sem sama alergična na to, ko nekdo kar tja v en dan govori, da ga daje depresija. Zate ne vem, kakšna je situacija. Vse to pa zato, ker so jo meni pred časom uradno diagnosticirali, sem bila na antidepresivih, ki so mi pomagali, hodila sem na skupinsko terapijo, ki je bila tudi učinkovita. In moram reči, da sem danes popolnoma drug človek kot sem bila leta nazaj. Rekreacija meni takrat ni kaj prida pomagala, zdrava prehrana še manj, ker sem oboje razvila praktično do stopnje odvisnosti. Še zdaj rečem, da sem živela nekako tako, da sem se 24 ur na dan ukvarjala s tem, česa ne bom jedla oziroma kako bom pokurila še tistega malo pojedenega. Ja, tudi to se lahko dogaja.

Danes pa divjam naokoli z največjim veseljem, ravno tako popadem kako tortico, da o sladoledu sploh ne zgubljam besed.

In to, da sem "Ozdravljena", se kaže tudi v trenutni situaciji, ker če bi bilo po starem, bi se za naslednjega pol leta zaprla med štiri stene, smilila sama sebi. Pa se ne, kvečjemu jezna sem nase, ker sem (spet) nasedla enemu tipu. Ki mi je na koncu očital, da nisem dovolj resna. halo, resna sem že, odkar sem na svetu. Preresna za vse. Imam pa zdravo mero smisla za humor. Pa še nekaj mi je čudno ali pa sem jaz čudna, ali si lahko že po mesecu, dveh delaš dolgoročne plane? Ne vem, jaz rabim vsaj pol leta, da dojamem situacijo, ne pa da bi razmišljala o tem, kje in s kom bom preživela ostanek življenja.

Ha, ha, sem pa šla danes zjutraj še s toliko večjo voljo laufat, tempo ful hitrejši kot običajno, malo sem morala sprostiti svojo ihto, pa še kako solzo razočaranja, koneckoncev sem samo človek.

In danes je res prelepo vreme, da bi se sekirali. Kot pika na i vsemu je pa to, da je sestrična včeraj zvečer končno rodila svojo pikico Evo, pa je spet nova radost na vidiku.

 

 

 

 

Loni Makaroni

7. maj 2008 7:40

Loni, to sem hotela povedati. Z neznosno lahkostjo uporabljamo besedo depresija povsod, kamor ne sodi in je ne, ko i jo morali. Takrat je (še) tabu. Za marsikoga.

rimljanka - zasebno mnenje

7. maj 2008 8:40

Loni je napisal/a:

Pa se ne, kvečjemu jezna sem nase, ker sem (spet) nasedla enemu tipu. Ki mi je na koncu očital, da nisem dovolj resna. halo, resna sem že, odkar sem na svetu. Preresna za vse. Imam pa zdravo mero smisla za humor. Pa še nekaj mi je čudno ali pa sem jaz čudna, ali si lahko že po mesecu, dveh delaš dolgoročne plane? Loni Makaroni

Kot prvo, ne bit jezna! Pač tip te očitno ni vreden in itak nima pojma kaj je zgubil. Kot drugo, kako prosim? Če mene vprašaš ima izgovore oziroma razloge. Evo, ena za take. Veš kako pravijo, kar te ne ubije, te krepi in zdi se mi, da si iz te izkušnje prišla močnejša. Pa verjemi, vsaka kanta svoj pokrov najde.

7. maj 2008 8:58

Ej Loni, prav imaš, da je tvoja glava pokonci  Kaj nam pa manjka brez tipov Greš ko greš, prideš ko prideš, delaš, kar tebi paše... no vsaj jaz imam že leto in pol tako obdobje, da mi takšen način življenja popolnoma ustreza in se mi s tipi niti ne da ukvarjat, pač pa se ukvarjam s tistim, kar sem zamujala, ko sem bila v resni zvezi. Za ventilčke prepucat pa tudi ni problem dobiti koga Joooooooj sem grozna, saj vem- ampak imam pač tako obdobje in vsi smo krvavi pod kožo Ko me bo doletelo, me bo že doletelo (čeprav imam še vedno občutek, da bom postala stara sitna tetka Simona ).

Lep dan in veliko se smejte

7. maj 2008 8:58

galyka je napisal/a:

Pa verjemi, vsaka kanta svoj pokrov najde.

 

 Pa tudi vsaka metla svoj štil

Lep dan in veliko se smejte

Sporočilo je spremenil(a) Simona84 dne 07. maj 2008 08:59:16

7. maj 2008 9:52

Loni; veš, da za vsakim dežjem posije sonce Glavo pokonci punca blažkaa

7. maj 2008 11:07

Loni, se res se ni vredno sekirat. Sedaj lahko spet počneš kar češ in kadar češ. Toda ljudje smo družbana bitja in vedno kaj iščemo oz. koga in tako se moramo tedaj pač malo prilagoditi. Mislim pa, da imajo tudi prilagoditve svoje meje in da ima vsak pravico povedati, kdaj je ta meja presežena. Jaz sem v zadnjem času tudi doživela par krepkih s kolom po glavi, posledično shujšala za 15 kg in ob vsem hudem se počutim fizično odlično. Prijateljica prvi, da je ni shujške čez moj recept in da mi z nobeno drugo kuro to v 3 mesecih ne bi uspelo. Se malo kislo nasmehnem sicer, ampak nekaj je na tem. Fitnisiram ne, ker nimam kdaj, grem pa v hribe, ko le prilika nanese, pa na kolo, vrtna gimnastika je pa itak super za psiho in za telo. Pri moji depresiji so bili glavni neskončni pogovori s komerkoli, ki se mu pač zaupala in me je bil pripravljen poslušati in to neskončni in toliko dolgo, da sem sama s sabo razčistila, zraven pa dinamično vsakdanje življenje. Sem splavala. Tu je zemlja, sonce, voda in zrak, kaj pa še rabiš drugega. Dolores

7. maj 2008 19:38

U, Loni, potem pa te še toliko bolj občudujem!! Saj jaz tudi normalno ne uporabljam "težkih" besed kot je depresija itd kar tako, se strinjam, da je najbrž fajn bit previden z njimi. Se mi pa zdi, da se uporabljajo nekako "na dva konca" - tista "prava", klinična depresija (od belosivkaste do sive in do črne) pa za tisto vsakdanjo občasno "tugo" ali slabo razpoloženje, al kako bi rekel... Osebno nism še bla pri kakem "profesionalcu", verjamem pa, da bi mi lahko tudi že kaj diagnosticirali (od depresije do bipolarne itd), če ne bi bla "trma" & hotla vsega sama pozdravt, če se le da... Pa potem raje knjigce berem pa eksperimentiram s hrano itd. Ja, gibanje & hrana lahk hitro postaneta tud obsedenost... Mam kolegico, ki se ji je tud to dogodilo... V glavnem, velik energije & veselja vsem!! Jagoda501

7. maj 2008 22:01

Vsaka stvar ima dobre, pa tudi slabe strani. In vsaka je za nekaj dobra, tudi slaba ima dobre. V Vivi sem zasledila intervju z zdravnico Vero Feguš, ki omenja Balintove skupine (predaval jim je psiholog) s katerimi so se učili kako ravnati s svojimi občutki. Če ima mogoče kdo kakšne koli informacije, bi jih bila zelo vesela. lp, pinka