Kako se počutite ve punce

24. apr 2008 9:43

Ja, itak, sej veš, da si mi fajn katka http://katka-lopatka.moj-album.com/

24. apr 2008 10:42

saj če si ne bi bili tako različni, bi bilo vse skupaj en velik dolgčas.

 

Loni Makaroni

24. apr 2008 12:59

 Loni, sicer ne vem kje si se okužla z mojimi geni oziroma z "mevlami", ampak garantirano tudi z leti ne mine

kobra 1

24. apr 2008 14:05

kobra1, medve se morava pa definitivno dobiti na eni rekreacijski kavi. In resnično upam, da ne mine

Loni Makaroni

24. apr 2008 18:08

Ko sem prebrala tvoje, Katka, sem bila pa malo žalostna. Seveda vsak izbere svoj način življenja in iz izbranega naredi kar največ. Ampak življenje ni samo delo. In človek ni samo to kar dela. Kapitalizem je ureditev kot je. Verjamem da ne bo vsak posameznik šel delat revolucijo - ampak ali je tako življenje (6 dni na teden od zore do mraka, pa mogoče še v nedeljo malo) na dolgi rok še sploh kaj vredno? Nič otrok, nič družine, malo prijateljev, nekaj znancev? Saj dokler si mlad morda še je, ampak kaj tak človek vidi, ko se ozre nazaj pri 60? Super kariera, premoženje...in samota? Ne vzeti to kot kritiko, nikakor! Reči sem samo hotela, da si vzemi čas za ljubezen in otroke že malo prej, ko bo ŠE čas. Če lahko sedaj vse žrtvuješ za delo in študij, nekaj časa vse žrtvuj še zase, za primarne človeške potrebe. Na smrtni postelji še nobeden ni rekel "škoda da nisem bil več v službi in bolj garal", velikim pa je bilo žal, da si niso vzeli več časa za družino in prijatelje. Veliko uspeha pri študiju - sedaj bom še jaz držala pesti zate, da prej zaključiš! Lisa

24. apr 2008 19:42

Lisa, hvala za lepe besede. Res je, da sem si ta način življenja izbrala sama (pač "kariero") in se mi nekako zdi, kot da spim. In da sem bom že prebudila, ko bo čas za to. Prej pa na žalost ne bom mogla zaključiti, ker birokratski mlini počasi meljejo...recimo na odobritev teme čakaš pol leta, oddala še nisem, sem mislila, da bom pred prazniki, pa je mentor zginil na dopust. Pride sredi maja...Če bo po sreči, zadnji semester vpišem jeseni, potem pa je nadaljnji pogoj dve leti raziskovalnega dela. Žalostno pri tem je, da med službenim časom ne morem delati za študij, čeprav mi ga plačujejo (mladi raziskovalci to lahko delajo in tudi večina drugih je lahko delala med službo), ker sem na firmi (imamo cca 100 zaposlenih) edina s tem znanjem in posledično zelo obremenjena. Da naredim tekoče zadeve, sem sigurno v pisarni več kot 8 ur. Zaposlovanja novih kadrov ne načrtujejo, za primer naj navedem, da imajo sorodne firme zaposlenih okrog 10 ljudi za ta posel, jaz pa sem sama. Danes sem še posebno žalostna, saj sem slučajno slišala nadrejene, kako so grdo govorili o meni. In tudi večkrat sem že dobila na nos, kakšne bodo šele potem moje (dodatne) naloge, ko študij dokončam. Nekaterim mojim kolegom s faksa se je že tekom študija, ko smo delali izpite, v službi spreminjalo na bolje, dobili so povišico, postali vodje oddelkov, skratka napredovalo... Najraje bi vse skupaj pustila, vendar so mi plačali že 3 letnike, kar znese kar precej. Zdi se mi, da sem v začaranem krogu. katka http://katka-lopatka.moj-album.com/

24. apr 2008 21:53

Ne sekiraj se, bodi ponosna na svoje znanje in uspeh, ki ga dosegas..ampak verjemi da pocasi se dalec pride. Ne bodi zalostna. Visage

24. apr 2008 22:03

Ljudje, danes sem zamorjena, saj je jutri nov dan - sicer pa sem itak optimist. Visage, hvala. Zdaj pa dosti o tem :) katka http://katka-lopatka.moj-album.com/ Sporočilo je spremenil(a) katka lopatka dne 24. apr 2008 22:03:45

25. apr 2008 5:56

Katka mi bomo vedno s tabo... od tistih, s katerimi si službeno 8+ ur na dan pa tako ali tako nimaš nič. Težko je v službi iskati prijatelje. Takšni ljudje izkoristijo, če le lahko- tako je bilo, tako je in tako bo. Nekomu pokažeš prst pa grabi roko. V takem primeru je najbolje ljudem dati toliko, kot oni dajo tebi- pa niti za lasek več!

Lep dan in veliko se smejte

26. apr 2008 20:02

Sama sem med službo in privat življenjem naredila zelo debelo neprekinjeno črto in deluje. V zadnjem letu pa sta mi uspeli še dve stvari, na kateri sem zelo ponosna, govorim za službo; naučila sem se reči "ne" in pustiti službeni stres v pisarni, ko grem domov. Se super obnese.

Kar se pa rekreacije tiče, danes Kokrško sedlo, malce v dežju, malce v snegu, končalo se je pa z izležavanjem na soncu. Temu primerno sem pa zdaj že v pižami in se mi ne da niti mezinca več dvigniti. Jutri pa kot vse nedelje zadnje čase - če bo le vreme suho, plezanje in še enkrat plezanje.

In nato en teden dopusta.

 

Loni Makaroni