26. mar 2008 17:34
Sicer ne vem, koliko časa si v službi. Običajno se zgodi, da ko človek začne hoditi v službo, je kak mesec dva tako koncentriran v službi, da mu vse zastave dol padejo ob koncu delovnega časa.
Sama sem po nekaj letih službe prišla do naslednje pameti: službo delam v službi, ko pa grem iz službe, se začne moje zasebno življenje. Ob koncu dneva si ponavljam nekakšno mantro v stilu...zapiram dokument, dajem v fajl, dam compjuter na sleep, zapiram omaro in predmete v njej me ne obremenjujejo, oblačim si plašč, grem v lift, sem na izhodu, vrata za mano se zapirajo....Skratka, mentalno pusitm službo na tisti lokaciji, kjer je. Potem pa si kakih 5 minut (včasih sem rabila več) pustim luksuz, da čisto nič koristnega ne počnem. Malo špegam po izložbah, naredim kakšen sprehod po centru in po nekem času pridem do ugotovitve, da je vse fino in da če pa kaj ni fino, se bo pa popravilo in da se nima smisla obremenjevati, ker to škoduje zdravju in lepoti. S tem mentalnim pristopom sem pripravljena v nove situacije, karkoli pač je. V avtomobilu prepevam. Ponavadi pomagam prepevati Lucianu Pavarottiju (tam pri Vincero sem prav aktivna), če slučajno ne bi zmogel...
....In ko pridem domov, sem najbolj srečen človek, moja kučica, moja slobodica....Aja, naslednje jutro pa s pesmijo na ustih v službo.
Mislim, ne vedno ravno s pesmijo na ustih.
The point is, da sem se naučila, da moraš mentalno zapreti eno poglavje, da se lahko lotiš drugega in potem gre. Naredi si ene take rituale in malo si v mislih ponavljaj svoje mantrice.
Resda imam tak "luksuz", da v mojem poslu velja profesionalna molčečnost in če ne bi naredila take mentalne priprave, bi imela hude težave sama s sabo. Tako pa se lahko izklapljam in vklapljam
Hope this helps.
Vendelina jr.