Uporaba predpasnika v kuhinji

19. mar 2008 16:17

Doma nikoli ne nosim predpasnika (zdajle se sprašujem - le zakaj ne???), v službi pa in tudi od otrok zahtevam, da ga imajo. Vseeno mi je, kakšnega, le da imajo nekaj zavezano okrog pasu, lahko tudi kuhinjsko krpo, ki so gor našili keper trak, da se da zavezat. Ampak opažam, da se gredo učenci pravo "modo" s temi predpasniki - in ko jih prvič prinesejo in zavežejo, ogledujejo drug drugega, komentirajo, se smejijo....... in opažam, da zelo radi "pozabijo" sneti predpasnik, če morajo kdaj iz razreda.

Moja hči ne mara klasičnega predpasnika, zdelo se ji je najbolj grozno, da bi ga morala nositi (kuha pa sicer rada) in tako je prišla na idejo, da ji kupim nadprt (bil je res lep, tak s prerezanimi pomarančami in limonami), prišijem nanj trak in predpasnik je bil tu - tak, "moški natakarski", do tal in segal je okrog in okrog pasu. Za tek na dolge proge sicer ni, za sukanje okrog štedilnika je pa še kako primeren .

LP

cervus

19. mar 2008 17:08

Ja ga nosim (jih imam kar nekaj, takih lepih, ki pokrijejo tudi prsni del in niso samo za okrog pasu), ker se mi zdi da sem v njem ta prava kuharca in kar dobim zalet za delo Plus to, da je uporaben ker se ne umažeš! saš Sporočilo je spremenil(a) spagon dne 19. mar 2008 17:11:04

19. mar 2008 18:11

Vedno nosim predpasnik! Tudi za navadno pomivanje posode. Ne morem brez... Zelo me namreč moti, da se mi kakšna široka majica zatika ob pult...tudi dolgih rokavov ne prenesem pri kuhinjskih delih, vsaj zavihani morajo biti. Moj najbolj rabljeni predpasnik je iz debelega črnega (no, zdaj že sivega) platna, sega od pasu do kolen, ker sem bolj suha ,mi seže skoraj okoli in okoli, ima pa -kot vsi moji predpasniki- posebnost: na trebuhu je že neštetokrat "zaflikan", ker imam kuhinjske pulte 10 cm višje od standarda in se ob rob pulta drgnem točno na mestu, kjer je gumb od kavbojk...potem pa nastanejo luknje. Rada nosim tudi predpasnike z dodanim prsnim delom, važno je, da jih lahko dobro zategnem okoli pasu! Sicer po kuhinji ne packam ne vem koliko, le grdo navado brisanja rok ob stegna gojim, zato je predpasnik več kot dobrodošel! Na kratko : zame brez predpasnika ni kuhanja! mamaF

19. mar 2008 18:30

Tudi jaz nosim predpasnik samo kadar pečem. Tako ostane moka na njem in ne na oblačilih. Imam pa takega, da si ga nadenem okoli vratu, vrvice zavijem okoli pasu in zavežem spredaj. Kadar ne delam z moko pa ga nimam in sem zato ravno tako popackana od otroških ročic. Pa nič zato. Pralni stroj je, voda tudi, starih oblačil za doma pa tudi ne manjka. dixi

19. mar 2008 18:49

Nikoli ne nosim predpasnika. Za to nimam ravno nekega posebenga razloga. Se pa strinjam, da je bilo včasih drugače. Perilo se je pralo na roke, prašek ni bil poceni, obleke so bile drage in jih niso kupovali tako kot danes, ko gremo praktično vsak dan v trgovino po kakšno malenkost. mrdica

19. mar 2008 19:14

V 90% primerov ga dam gor, ker je lažje prekuhat umazan predpasnik kot pa uničit majico ... Ko sem pa še malo zafnan, dam pa še kapo gor

Drejček

19. mar 2008 19:24

Predpasnik rabim skoraj vedno ko kuham, ker sem drugače cel čuri muri. Še posebno takrat ko kaj cvrem, miksam, kuham marmelado,..itd. Imam pa takega lepega, pisanega, brez kakršnih koli volančkov, je dost dolg, trpežen. Najgrši so mi pa tisti, ki jih ima naša stara mama (in po novem tudi tašča), ko so ko take halje brez rokavov. Jelenckova

19. mar 2008 19:56

Joj Jelenčkova tistega ki je kot halja ima pa moja tašča.Non stop v njem,poleti pa spodaj nič.Nagravžno kot sam hudič.Enkrat pa je sosedov mladi pes tisto"haljco"potegnil s sušila dol in sem mislila da je sedaj pa finish s to gravžo,.... Jih ima v omari še kakšnih petnajsto,....petindvajset,tako da s kakšno eleganco ne bo nič,.... anaeva

19. mar 2008 20:24

Pustite starim mamam, da se oblačijo, kot je njim ljubo, no.  Pa čeprav tiste predpasnike.

rimljanka - zasebno mnenje

19. mar 2008 20:35

Ja, saj nič ne rečem. staro mamo sem navajena v tem. Brez tega naše stare mame ni. Tašče pa nisem (še) navajena. To je tako, kot bi se mami moja v to oblekla. Jelenckova