19. mar 2008 11:53
V bistvu zelo dobro vprašanje.
Spominjam se moje superbabice. Imela je predpasnike, ki so bili kot halja brez rokavov in kadarkoli je oblekla tisto oblačilno grozljivko, se mi je zdelo, da jo je predpasnik takoj modificiral iz ene ženske, ki zmore vse, v en - iščem politično korektno besedo - ma kaj en, n-slojev niže. Predpasniki so se mi takrat divje zagnusili.
Moja mama je imela ene predpasnike iz nekega pralnega bombaža in tista stvar je bila "po šrek" že v trgovini, potem je šlo samo še na slabše. Pa tisti nikakvi cvetni vzorčki (okej, cvetni vzorčki me itak naredijo bolno), pa tiste kao kašmirske solze, ki to niso bile - se mi zdi, da so tisti predpasniki na en svojevrsten način prispevali k degradaciji gospodinjskega dela. Če si oblekel tisto grozljivko, je šlo samo še za na slabše, ni da bi se v tistem prikazal v dnevni sobi....
Celo puberteto sem prosila mamo, da naj vendar tega ne nosi.
V svoji odrasli dobi sem začela brez predpasnika. Kar niti ni bilo blazno težko. Špageti se v osnovi dajo skuhati tudi brez predpasnika.
Potem sem pa napredovala v razmisleku. In ugotovila naslednje. Moje življenje je točno toliko zabavno, slikovito in glamurno, koliko si bom vse to za začetek pridelala sama. Ostali bodo samo ustrezno odreagirali in ta "dnevni glamur" naglasili. In sem poiskala nekaj silnih predpasnikov in sicer sem jih našla v trgovini, kjer so prodajali opremo za vrtnarjenje. Tiste dolge, ki zaščitijo tudi prsni del. Prodajalka mi je rekla, da to je pa moški predpasnik, odvrnila sem ji, da mi stilistično bolj ustreza ta model (po mojem ni čisto štekala). Potem sem z leti nabrala še kar nekaj precej džaznih predpasnikov, do točke, ko sem jih začela podarjati za Dedka Mraza. In do točke, ko mi je prijatelj oblikovalec dva zdizajniral (Medtem je tudi v naših trgovinah moč najti tudi kaj lepšega od tistih grozljivk brez zaščite prsnega dela, pa s prekratkimi pasovi, pa joj-prejoj volančki, na katere podobno slabo reagiram kot na cvetlične motive).
Ampak, lep minimalističen yet uporaben predpasnik je samo pol uspeha. Nekje v življenju pride lady do točke, ko spejme ta predpasnik kot najbolj seksi modni dodatek. In ga tako tudi nosi, kadar kuha (ne pa ves čas, ko je doma). Nekje v življenju pride lady do točke, ko razume, da estetiziranje življenja ni samo to, da so prti in zavese "pasent" in da je naredila super lepe okraske - če ona ob tem ne žari kot kraljica (temveč z ne-frizuro in z ne-hlačami in z ne-majico ždi med plemenom kot siva miš), je bil prejšnji napor odveč. Nekje v življenju pride lady do točke, ko se loti čiščenja vecejke kot nečesa najbolj glamurnega na svetu. Namig: karakterji butastih gospodinj iz reklam za čistila - to niso role models za ladies.
Tadeja 13, ko boš prišla v življenju in razmisleku do točke, ko boš vedela, kako se estetizira vsakodnevno življenje, takrat boš znala nositi predpasnik. Ko se boš pri kuhi disciplinirala do te točke, da boš imela vedno pri roki brisačo in dovolj odstavnega prostora (to se pa človek nauči s treningom in veliko ponavljanji), bo izginil problem z brisanjem rok. Tvoja trenutna rešitev, sorry, je daleč od posrečene.
Vendelina jr.