12. mar 2008 15:26
Vse države imejo sindikat s svojimi vlogami. In s svojimi sindikalnimi vodji. Če je nekoč lahko bil vsak gobezdač sindikalist, je v tem trenutku pomembno, da ima čimveč spretnosti, ki so koristne za sindikat.
Praviloma spremljam vse razprave, v katerih sodelujejo vodje sindikatov. In lahko rečem, da še nikoli niso bili tako dobri. Odlićno oblikujejo svoja stališča, dobro zagovarjajo svoje strditve, vodja Pergama je tudi ekonomist in se mu to tudi pozna. Semolič, ki je vstopil v sindikat dan pred izvolitvijo, je dober in zmeren govornik.
Prej sem po radio slišala nakladanje o sindikalnih plačah, da so vsi lopovi, da so prestari. V resnici ne vem, kako plačo imajo sindikalisti na špici. Koliko bi jo pa morali imeti? Manj ali več kot poslanci. To so ljudje z veliko izkušnjami in z velikim tveganjem, saj je jasno, da po končanem mandatu ne bodo dobili službe. Niso poslanci, ki jim potem še pripada sindikalna plača.
Odločitev o štrajku je stvar trezne presoje in poznavanja razmerij. Ne stavka za vsako ceno in ne proti pravilom. To pomeni predhodna pogajanja, popuščanja in nato stopnjevanje pritiska. Sindikalni boj ima določena pravila, ki veljajo tudi za Evropo. In to pomeni stopnjevanje pritiska, saj je stavka skrajni ukrep.
Kdo bo koga pustil na cedilu, je bolj ugibanje. Nesresnice in dvom o sindikalnih liderjih, ki jih bodo itaq zapustili, pa je orožje nasprotne strani, ki z oviranjem sindikalne akcije pridobijo največ. Večji dobiček, ustrahovane delavce, poceni delovno silo.
Nenazadnje je ustrahovanje delavcev v tej državi kaznivo. Če bodo delavci delali popoldan, jih je delodajalec dolžan plačati za nadure. Obveznost plačila nadur pa je za slovenske delodajalce skoraj nevarjetna zahteva. Se spomnite, da so se nekoč ob 1. maju borili za 8 urni delavnik. Vse, kar je potem neplačano, je samo suženjsko delo.
Če bi v tem trenutku ukinili sindikate in kolektivne pogodbe, ki pomenijo minimalni delavski standard ( pa še tega delodajalci ne spoštujejo), bi delodajalci sklepali pogodbe po svoji "vesti". Od leta 1991 se namreč delodajalci borijo, da bi ukinili: regres, nadomestilo za prevoz na delo in z dela, nadomestilo za prehrano, plačan odmor in minulo delo. Ognjič, vzami svojo plačilno listo in od svoje plače odštej: malico, prevoz na delo, minulo delo, regres. Od tega zneska odštej stroške prevoza na delo za 35km v eno smer. In potem ti bodo najbrž žnable sindikalista, za katerega menim, da je dober, takoj bolj simpatične.
Mar verjamete, da bi delodajalci zdaj neobdavčena izplačila spremenili v plače ? Verjamete, da bi regres, ki je že zdaj bolj redka ptica, spremenili v 13. ali ceo 14. plačo. Na Tv sem videla prispevek, da je podjetje Gorenje, ki dela z velikom dobičkom ( in ima 30 % delavcev na minimalni plači), kjer si menežment deli fantastične nagrade izplačal leta 2006 božičnico. Oh in ah, kako so jim povečale pravice. Je treba kar regres ukiniti. In kolikšna je bila Božičnica tega leta : 3000 sit, leto poprej pa 8000 sit.
Poleg tega je potrebno omeniti še pravno zaščito delavcev ( sindikalni pdvetnik), ki jih plača sindikat. Kateri delavec pa ima približno 10.000 € prihrankov, da si plača stroške odvetnika za maratonske postopke, stroške, ki jih je treba plači vnaprej.
Poslušala sem izjave o nedopustnih dejanjih, ki jih danes počnejo delodajalci. Ne bojijo se prav nikogar ! In kako bi respektirali delavca, ki je prepričan, da si svojim delom, zaluži človeka dostojno življenje, če bi nastopal sam ?
F r i n a