Kaj bi storili, kako bi se odzvali, če bi vam vaš otrok odkrito priznal, da je homoseksualec?
Ali pa bi ga ujeli, ko bi se objemal, poljubljal z osebo istega spola?
šnorca
Kaj bi storili, kako bi se odzvali, če bi vam vaš otrok odkrito priznal, da je homoseksualec?
Ali pa bi ga ujeli, ko bi se objemal, poljubljal z osebo istega spola?
šnorca
5. feb 2008 16:02
Hmm, jah kaj pa češ, saj to ni nič takega. Eni smo straight, drugi pa ne, važno, da je otrok srečen in zadovoljen. Najhuje bi bilo, da bi temu nasprotovali, ni res? Lp mmajaa
5. feb 2008 16:06
Verjetno bi bila najprej šokirana ali pa tudi ne, saj bi verjetno že prej opazila kakšen znak, nato pa bi sprejela njegovo/njeno odločitev. Meni je in bo na prvem mestu otrokova sreča. Če pa bi ga/jo ujela pri izkazovanju njegove/njene ljubezni pa bi bila velika verjetnost, da bi mi bilo nelagodno, vsaj sprva, ampak bi se navadila. katjushka
5. feb 2008 16:09
Eh, nič verjetno. Šok na začetku pa definitivno, ker tega enostavno ne pričakuješ. Je pa res, da mladi eksperimentirajo in da ni nujno, da bo homoseksualno usmerjen tudi kasneje. Jaz se ne bi preveč s tem obremenjevala (mislim v negativnem smislu), vzela bi si čas zase, se sama s sabo pogovorila, ker na koncu šteje to, da je tvoj otrok srečen. S kom, to pa je njegova svobodna izbira. Bom rekla samo to, pa čeprav je obrabljena fraza; huje bi bilo izvedeti, da je neozdravljivo bolan ... Veliko strpnosti in pogovor o tem, kaj in kako kdo čuti, pomaga, da marsikdaj padejo pregrade. lp Lucija
5. feb 2008 16:12
Nič. Kaj pa naj bi storila? Je kar je, še vedno je moj otrok. Issi
5. feb 2008 16:13
Spet ena tema, kjer se lahko pokaže nestrpnost. hja, točno to, kar je napisala mmajaa. Ne glede na to, v koga se otrok zaljubi, je treba to spoštovat in mu stat ob strani. Kak mesec nazaj sem šla na sprehod s prijateljico in njenim nečakom. Mali, sedem let je star, je na drevesu videl napis Petra+Maša. In se temu smejal. Prijateljica pa:" Ja, vidiš, nekateri nimajo pojma, da to ne gre tako. To je bolezen, punčka mora bit s fantkom, ne s punčko, če ne bi pa ljudje že izumrli!" In s takimi neumnostmi pumpa otroka. Z vsem srcem upam, da se bo to dete nekoč zaljubilo v dekle, ker imam občutek, da mu v nasprotnem primeru v te družini ne bo fino. pa sem prepričana, da sta tisti Petra in Maša bolj prijateljici iz vrtca kot partnerki. Enkrat je že Vendelina jr. nekaj pisala o plotu v možganih. Bolj se ne bi mogla strinjat. petkica
5. feb 2008 16:16
Verjetno bodo vsak čas začela padati vprašanja, kot: kaj bi storili, če bi vam vaš otrok priznal, da ste že stara mama (ata)? Kaj bi storili, če bi ga ujeli (hm, s čim, z lasom, z mišelovko, na limanice?), da si s kurjim drekom maže plešo, da bi mu začeli rasti kodrasti lasje (to je namreč stara vraža). Kako bi pogledali, če bi vam vaš otrok priznal, da je pravkar doktoriral na Harvardu? Kaj bi storili, če bi vam otrok zaupal, da ima tesne stike z Nezemljani?
Res ne vem več, ali je to še kulinarični forum (da se razumemo, tudi nekulinarične teme so mi dobrodošle) ali forum za zbujanje nestrpnosti? Če nas že ena piškava Ema "08 požene v skrajno nestrpne vode, potem se mi zdi, da je tole vprašanje malce tako, da bi špiknilo. Imam prav ali se motim?
LP
P.s. Aja, jaz bi svojega otroka vprašala, če me bo predstavil izvoljenki (ali izvoljencu).
cervus
5. feb 2008 16:27
Kaj bi naredila? Povabila bi oba ali obe na kosilo, pa še kakšno fajn tortico bi spekla. Aja pa skupino Langa bi zraven poslušali.
jade
5. feb 2008 16:34
Sicer ne vem ali je to praktično vprašanje z enim konkretnim backgroudnom ali gre za teoretsko razpravo ali pa spet kdo štof za debatni klub zbira... Anyway, ker so že ladies napisale mnogo pametnih stvari... zgolj tole. Ljudje, ki jih imamo radi in ljudje, ki jih ljubimo - nihče od njih ni na svetu zaradi tega, da bo izpolnjeval naša pričakovanja. Vsak ima en svoj življenjski plan in poziv v sebi in naj ga za božjo voljo realizira in bolj ko bomo mi temu človeku stali ob strani, da bo svoje aspiracije realiziral, več je verjetnosti, da bo splošni občutek dober. Lani se je rodila moja nečakinja. Ko sem to bebico, staro pol dneva, držala v naročju, mi je bilo popolnoma jasno, da ima to dete že en svoj plan (ki ga sicer ne pohna, ampak ga bo spoznavala celo življenje), eno svojo špuro in če ima ta njen plan kakršnekoli stične točke s preferencami njene familije - toliko bolje za ostale člane familije... Ključna beseda je sprejemanje. Sprejeti je treba otrokove interesne ambicije (hvala bogu, da jih ima, hudo bi bilo, če jih ne bi imel), njegove profesionalne izbire in tudi njegove intimne izbire. Večja kot je pripravljenost sprejemanja, večja je tudi verjetnost, da bo manj slabih izbir. Oziroma, da če bodo, da ne bodo dolgo časa trajale. Je pa treba biti za sprejemanje odprt. To pomeni, da mora človek pred tem, ko se loti sprejemanja drugega (to se da do mile volje trenirati v partnerstvu celo življenje) naučiti sprejemati sebe in pogledati, kako se bo s svojimi ne najbolj lepimi lastnostmi soočil oziroma jih kontroliral. Zlasti s kompleksi. Bi bilo dobro, če bi ljudje malo po sebi počistili, potem nekaj časa uporabljali kontracepcijo in šele potem bi se šli načrtovanje družine. Pa žal vidim, da imajo ljudje velikokrat najprej družino, potem začnejo s kontracepcijo, v tretjem življenjskem obdobju pa malo po sebi čistijo..... Kompeks pred gejevskim otrokom - to je v bistvu strah starša, da sam kot oseba v osnovi ni popolnoma izdelan in potem ta strah modificira tako, da reče, "ja kaj bodo pa ljudje rekli," in svoje nesigurnosti skrije z masko prepovedi, ki jih naloži svojemu otroku. Ker starši, ki so jim stvari kolikor toliko jasne, tem je važno samo to, da so njihovi otroci srečni. Ni važno, če so single, gay or straight. P. S. Jade, čestitke za odgovor. Tele lucidnosti tale tema ne bo več mogla doseči, ker si postavila nedosegljiv standard. Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 05. feb 2008 16:36:10
5. feb 2008 16:36
Nekatere teme so pa res preveč hipotetično zastavljene... "Kaj bi bilo, če bi bilo... Kaj bi bilo, če čebela ne bi če imela, pa bi bila samo bela, pa čebula, bi bila bula, pa....". Hipotetično je možno marsikaj... Pomislite, da se peljete domov, se vam en idiot zabije v avto, ki ste ga ravno odplačali, čakate na vlečno službo, zmrzujete v dežju in ravno vam je tudi mobi crknil... pridete končno domov premočeni, premraženi, lačni, komaj čakate, da se vržete v bano s toplo vodo in vam otrok reče, da je gey... Hmmm.... Jaz bi v vsakem primeru najprej zajela sapo...
5. feb 2008 16:40
in potem še peneče kopeli zmanjka??? Pa saj to je, da bi si luknjo v koleno naredil... Vendelina jr.Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Tema je zaklenjena, zato vanjo ne morete več pošiljati sporočil.
Kaj jutri za kosilo? | Trixi |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Bučni mufini s kremastim nadevom
Polžki s krompirjem, ohrovtom in sirom