Korčula

5. avg 2013 22:29

Hm, tašča že 20 let oddaja apartmaje, in vsi gostje ga počistijo za sabo; sicer gremo mi potem še enkrat zadaj, ampak večina ga tako čistega pusti za seboj, da je komaj kaj treba "popravit" (običajno tašča sanitarije za gosti ponovno očisti, takšna pač je - pravi , da je stranišče ogledalo čistoče v hiši ...).

 

Sicer pa se zgodi vse živo, na obeh straneh; mi tu smo u spoznali le eno plat, kaj neki bi pa Šeparovići rekli?  Ker čisto vsaka zgodba ima dve plati, vsaj. 

 

 

mamamia

5. avg 2013 22:46

Šeparovići so svoje že povedali, kaj jih je do tega pripeljalo, pa ne bomo izvedeli nikoli (od Šeparovićev pa sploh ne, če dajo kaj nase). Ja ta zgodba res mao čudna, predvsem poanta mi ni čisto jasna, ker je bilo razen noža vse v redu, le v zadnji noči se je očitno nekaj zgodilo, o čemer pa zgodba molči.

Kar se pa najemanja apartmajev tiče in tega, kdaj jih je treba izprazniti - se je treba zmeniti vnaprej, kako je s tem, ampak če ni posebej omenjeno, si jaz predstavljam, da je končno čiščenje všteto v ceno apartmaja. Kar seveda ne pomeni, da lahko za sabo pustiš svinjak in kupe smeti, ampak da bi odmikala omare in brisala prah s karnis, mi pa tudi ne bi padlo na pamet. To delam v sindikalnem apartmaju, kjer lepo vnaprej dobim v roke na papirju napisano, da jih čistimo sami, pa tudi cena je temu primerna.

Sonja

5. avg 2013 23:24

koštrunčka je napisal/a:

Tole je najina izkušnja: Letošnje leto sva se s fantom odločila, da odpotujeva na dopustovanje v Dalmacijo. Južni del Hrvaške mi je bil vedno pri srcu, saj smo tja zahajali s starši in spomini nanjo so lepi. Fant tam še ni bil, zato se mi je zdela idealna priložnost, da odpotujeva na Korčulo. Vedela sem, da so plaže tam lepe, da ni gneče, da so cene zmerne pa tudi Dalmatinci so znani kot zelo prijazni ljudje. Apartma sem iskala po spletu in sicer izven »večjih« krajev. Nazadnje sva se odločila za Prižbo, ki leži na južnem delu otoka. Z lastnikom apartmaja smo najprej komunicirali preko elektronske pošte. Bil je zelo prijazen in poslal tudi fotografije apartmaja. Vse se nama je dopadlo, tudi cena (40 EUR na dan). Akontacije ni zahteval in mi verjel na besedo, da prideva. Slišala sva se tudi po telefonu, da sva javila uro kdaj približno prideva (pot se je namreč zaradi prometne nesreče na avtocesti zavlekla). Apartma je bil super. Čist, pospravljen. Tudi lokacija je bila idealna; 50 m od trgovine, čez cesto je bila »zasebna« plaža, v bližini je bilo nekaj gostinskih lokalov (bari, picerija, konoba). Edina pomanjkljivost je bila, da sva imela okno spalnice tik nad cesto in ponoči je bilo včasih kar hrupno. Morda sva malo pogrešala boljši nož, čistilo za pomivanje posode in kakšno krpo J. Malenkosti, skratka. Da nimajo internetne povezave in klime pa sva vedela že pred prihodom. Dopust je mineval tako kot mora: plaža, sonce, morje. In kolo. Sva namreč ljubitelja cestnega kolesarstva in morava priznati, da je Korčula raj za kolesarje! Lep asfalt, malo prometa, magični razgledi in lepi višinski metri J. In seveda takoj osvežitev v morju. Tudi z domačini in lastniki apartmajev sva se lepo ujela. Vsakodnevno smo se pogovarjali, saj sta starša lastnika Nikše živela v sosednji hiši. Vse lepo in prav, ampak... Zadnji večer v tem apartmaju se nama je na terasi pridružil Nikša, torej sin in nama ponudil pomoč pri iskanju prenočišča za zadnjo noč najinega dopusta (ta apartma je bil najin zadnji dan planiranega dopusta namreč zaseden in ves čas sva vedela, da se bova morala za en dan seliti). Ker sva avanturista sva rekla, da se bova znašla sama. Odprla sva liter slovenskega vina in malo smo pokramljali in potem še poračunali. Na koncu sva ga vprašala kdaj morava naslednji dan izpraznit apartma in povedal je, da ob 10. uri, ker ob 12. uri pridejo novi gostje. Zjutraj sva se zbudila in seveda začela pospravljati. Najprej osebne stvari, hrano iz hladilnika in ostale zadeve. Vse smeti sva dala v vreče za smeti. Okoli 9. ure se je okoli apartmaja že sprehajala mama lastnika. Najprej je z nekoliko dvignjenim glasom pripomnila, da ne bi slučajno pustila vreče smeti pred apartmajem. Seveda sva rekla, da ne in fant jih je takoj odpeljal v kontejnerje, ki so bili v bližini. Sama sem nadaljevala s pospravljanjem, nakar je gospa kar vstopila v apartma (kljub temu, da svojih stvari še nisva pospravila in niti nisva začela čistiti apartmaja). Z dvignjenim tonom glasu je začela hoditi po stanovanju in dajati pripombe zakaj nisva odstranila posteljnino in pospravila posodo v omare (naj povem, da je bila čista in tik pred tem pomita in se je sušila). Skušala sem ji povedati, da apartmaja še nisva pospravila in da ura še ni 10. Očitki so se stopnjevali in resnično jih nisem mogla več poslušati, zato sem brez besed raje v avto odnesla še zadnje stvari in fantu pomagati naložiti kolo. Očitno je v tem času gospa nato poklicala še sina, ker je nazadnje tudi on, precej nervozen prišel do apartmaja in začel živčno pospravljati tudi on. S pogledom v tla se naju je želel po hitrem postopku »znebiti« z besedami: »ajde, ruku i idita«. Da bi umirila slabo voljo sva Nikši rekla, da sva resnično želela apartma počistiti sama. Nič nama ni bilo več jasno, saj so se kar naenkrat začeli obnašati zelo arogantno, mama pa naju je začela celo zmerjati z besedami, da sem jaz zagotovo Srbkinja (kar sicer nisem - ampak se mi pa postavlja vprašanje: in kaj če bi res bila? ali narodna pripadnost res kaj pove o človeku?), da tako slabih gostov še niso imeli in da sva slabša od ciganov! Se strinjam: apartma nisva očistila tako, da bi izgledal enako kot prvi dan ob vstopu. Vendar za to niti nisva imela časa (gospa je prišla v apartma pred 10.uro! in to še predno sva uspela odnesti osebne stvari), poleg tega to niti ni praksa, da apartma gost do potankosti počisti sam. Moram pa povedati, da apartma resnično ni bil svinjski –bil je pač »normalno« umazan, kot se za 9-dnevni dopust »spodobi«. Stara sem 32 let in že več kot 10 let delam v turizmu, ampak kaj takega se mi v življenju ni zgodilo. Oba s fantom tudi potujeva precej, zato nama je bilo obnašanje lastnikov pravi šok! To je tudi edino, kar sem zmogla povedati lastnikom apartmajev. Torej brez žaljivk in grdih besed. Dopust je s tem zagotovo dobil svoj grenak priokus. Na žalost nas očitno (vsaj nekateri!) Hrvati še vedno ne marajo in očitno nekateri še vedno prelahko prislužijo kakšen evro. Lahko bi odprla celo politično debato o tem, vendar se bom raje vrnila k turističnim vodam... Vsak pač ni ustvarjen za delo v turizmu in gost mora biti vedno kralj! Žal vam tega apartmaja ne moreva priporočiti, saj meniva, da je odnos do gosta izjemnega pomena, česar pa se bo morala družina Šeparović še naučiti ali pa se preprosto nehati ukvarjati s turizmom. Naj pa na koncu vseeno dopišem še to, da sva zadnjo noč pa našla sobo v Veli luki, pri eni preprosti ženici. Srečali smo se samo zvečer, zjutraj pa naju je prijazno povabila na kavo in travarico; izmejali pa smo se še nekaj besed. Vse to za 100 kun na noč! koštrunčka

 

In komaj si čakala, da prideš domov, se registriraš na Kulinariki in izliješ svoj žolč?

Issi

6. avg 2013 10:13

Že dolga leta hodiva z ženo v isti apartma, prej še z otrokoma, dokler sta še hodila z nama. Z lastniki smo postali dobri prijatelji, pozimi pridejo vsako leto k nam za kak dan ali dva , ko sva pa pri njih ne vedo s čim vse bi naju razvajali. Nikoli ni prišlo do kakšnega neprijetnega dogodka, je pa res, da sva tudi midva do njih in njihove lastnine uvidevna in pazljiva. Ko končava dopust apartma pospraviva v grobem, nikoli pa ne čistiva u nulo, no sej nama niti ne bi pustili tega. Tako da me čudi, kaj se je Koštrunčki zgodilo, da se je tako slabo končalo. Kot so že napisale kolegice, potrebno bi bilo slišati tudi drugo plat medalje, da bi lahko o tem sodili, pljuvanje kar tako v tri dni pa ni korektno . Kar se tiče noža, tudi jaz vedno nesem svoje s seboj, pa še kakšno večjo ponev, pa picopen, ampak to je pač moja stvar, opreme je tudi tam vedno dovolj. Vsekakor pa ni to razlog za slabo voljo. Ne bi pa jaz nikoli pristal nato, da bi se moral na koncu seliti za zgolj en dan. Zagotovo bi šel rajši dan prej domov, bi bilo manj stresno. Skratka, škoda za tak zaplet Koštrunčka, lahko pa še kaj pojasniš, kar nekaj vprašanja se je odprlo pri tvoji temi .

hedonist

6. avg 2013 19:04

Ja kar zanimivo je tole branje in hvaljenje Korčule in Hrvaškega turizma, seveda če ob tem  pomislim,da si nekateri ne bodo nikoli priznali, da Hrvati nikoli niso bili prijazni do Slovencev in njihovo špikanje in šikaniranje jemljejo kot ponudbo potem pa se hvalijo kako so prijazni.Veliko teh otokov sem za razliko od nekaterih prehodil in spoznaval ljudi, ki se imajo za turistične delavce in otočane, ki s turizmom nimajo nič in pri vseh sem naletel na hlinjeno prijaznost pa tudi sovražnost in ko smo s prijatelji in znanci debatirali o dopustu, smo si večino priznali ,da Hrvaška je lepa ,kar pa se tiče Hrvatov za Slovence niso prijazni in nas ne marajo. Za primer naj povem ,da so me Hrvati zaradi las vedno enačili z Nemcem ali Skandinavcem in imeli drugačen odnos, ko pa so videli ,da sem Slovenec se je odnos takoj spremenil na slabše seveda. Dokler smo bili skupna država sem to nekako prenašal potem pa adijo Hrvaška, dovolj je bilo tega in začeli smo dopustovati v Grčiji, kjer se imamo odlično, cene so zadovoljive, hrana je odlična, plaže so prekrasne, Grki pa so prijazni in te lepo sprejmejo, to pa je tudi razlog ,da Grčijo obiščemo tudi po dvakrat letno in se z veseljem vračamo.

ono

6. avg 2013 19:19

Ej, pet šleperjev bomo morali poklicat, da bodo odpeljali vse, kar si naložil! Pa člouk bi se kar razjokal od navdušenja nad dejstvom, da si končno, po dolgem blodenju po neprijaznih hrvaških otokih naposled naletel na obljubljeno deželo!!!

 

cervus

6. avg 2013 19:46

Neka moja (že pokojna) teta je hodila v isto štacuno kot jaz, in je bila ves čas na bojni nogi z več kot polovico prodajalk, ne glede na to, koliko in kako so se čez leta menjale - jaz sicer ne slovim kot izrazito milo bitje (that was putting it mildly, if I ever saw one), ampak v tisti štacuni se mi nikoli ni uspelo z nobeno prodajalko skregat. Tako da imam tudi pri gornjem odgovoru tisti podmukel občutek, saj ga najbrž poznate - lepota, resnica in kontaktne leče so v očeh opazovalca. lp, proxima

6. avg 2013 20:19

Ah, ježeš.Ne samo, da so lepota in kontaktne leče v očeh opazovalca - še nekaj očitno drži: sorodne duše se vedno najdejo skupaj, pa če greš na konec sveta ali na dopust na Hrvaško debatirat s Hrvati. Se mi zdi, da se je ono pogovarjalo s svojimi zrcalnimi slikami in brati po nazorih (ker jao, mi zaslužimo, da so z nami vsi prijazni). Tole, kar je naložilo, je  res eno sračje gnezdo. Še dobro, da je blond in razume grško, da ve, kako zelo so Grki z njim spoštljivi.

Na Hrvaško hodim na dopust 47 let in imam vse razloge, da bom to počela še naprej. Hrvatov poznam veliko, s Hrvati veliko delam in so bila leta, ko sem tam preživela tudi po par mesecev skupaj. Kaj naj rečem - med temi, ki jih poznam, je nekaj genijalcev, nakaj navadnih kur, nekaj vaških ridikulov in velika večina povsem navadnih ljudi, ki v ničemer ne odstopajo od tega, kar se mota po mili nam deželi. Med njimi so moji najdražji prijatelji,eden ali dva mi gresta malo na živce.... tako kot pri nas. Skratka: nič, prav nič zanimivega ne bi mogla reči. Pa ne vem, ali je to škoda ali ne.

 

Sonja

6. avg 2013 20:32

Od silne ljubezni in navdušenja nad našimi sosedi Hrvati so se nekateri navadili tudi njihovih navad in sovražnosti do drugače mislečih predvsem pa do  Slovencev res škoda .

ono

6. avg 2013 20:43

Čista bedarija je, kar si napisal Ono in zato tvojim umotvorom sploh ne bom polagal pozornosti ali kar koli komemtiral. Za take kot si ti je res samo Grčija ali še bolje kakšen izgubljen otoček na koncu sveta. Sam pazi, tam so verjetno domorodci,ki so nastrojeni proti Slovencem.

hedonist