5. avg 2013 16:23
Tole je najina izkušnja:
Letošnje leto sva se s fantom odločila, da odpotujeva na dopustovanje v Dalmacijo. Južni del Hrvaške mi je bil vedno pri srcu, saj smo tja zahajali s starši in spomini nanjo so lepi. Fant tam še ni bil, zato se mi je zdela idealna priložnost, da odpotujeva na Korčulo. Vedela sem, da so plaže tam lepe, da ni gneče, da so cene zmerne pa tudi Dalmatinci so znani kot zelo prijazni ljudje.
Apartma sem iskala po spletu in sicer izven »večjih« krajev. Nazadnje sva se odločila za Prižbo, ki leži na južnem delu otoka. Z lastnikom apartmaja smo najprej komunicirali preko elektronske pošte. Bil je zelo prijazen in poslal tudi fotografije apartmaja. Vse se nama je dopadlo, tudi cena (40 EUR na dan). Akontacije ni zahteval in mi verjel na besedo, da prideva. Slišala sva se tudi po telefonu, da sva javila uro kdaj približno prideva (pot se je namreč zaradi prometne nesreče na avtocesti zavlekla).
Apartma je bil super. Čist, pospravljen. Tudi lokacija je bila idealna; 50 m od trgovine, čez cesto je bila »zasebna« plaža, v bližini je bilo nekaj gostinskih lokalov (bari, picerija, konoba).
Edina pomanjkljivost je bila, da sva imela okno spalnice tik nad cesto in ponoči je bilo včasih kar hrupno. Morda sva malo pogrešala boljši nož, čistilo za pomivanje posode in kakšno krpo J. Malenkosti, skratka. Da nimajo internetne povezave in klime pa sva vedela že pred prihodom.
Dopust je mineval tako kot mora: plaža, sonce, morje. In kolo. Sva namreč ljubitelja cestnega kolesarstva in morava priznati, da je Korčula raj za kolesarje! Lep asfalt, malo prometa, magični razgledi in lepi višinski metri J. In seveda takoj osvežitev v morju.
Tudi z domačini in lastniki apartmajev sva se lepo ujela. Vsakodnevno smo se pogovarjali, saj sta starša lastnika Nikše živela v sosednji hiši. Vse lepo in prav, ampak...
Zadnji večer v tem apartmaju se nama je na terasi pridružil Nikša, torej sin in nama ponudil pomoč pri iskanju prenočišča za zadnjo noč najinega dopusta (ta apartma je bil najin zadnji dan planiranega dopusta namreč zaseden in ves čas sva vedela, da se bova morala za en dan seliti). Ker sva avanturista sva rekla, da se bova znašla sama.
Odprla sva liter slovenskega vina in malo smo pokramljali in potem še poračunali. Na koncu sva ga vprašala kdaj morava naslednji dan izpraznit apartma in povedal je, da ob 10. uri, ker ob 12. uri pridejo novi gostje.
Zjutraj sva se zbudila in seveda začela pospravljati. Najprej osebne stvari, hrano iz hladilnika in ostale zadeve. Vse smeti sva dala v vreče za smeti.
Okoli 9. ure se je okoli apartmaja že sprehajala mama lastnika. Najprej je z nekoliko dvignjenim glasom pripomnila, da ne bi slučajno pustila vreče smeti pred apartmajem. Seveda sva rekla, da ne in fant jih je takoj odpeljal v kontejnerje, ki so bili v bližini.
Sama sem nadaljevala s pospravljanjem, nakar je gospa kar vstopila v apartma (kljub temu, da svojih stvari še nisva pospravila in niti nisva začela čistiti apartmaja). Z dvignjenim tonom glasu je začela hoditi po stanovanju in dajati pripombe zakaj nisva odstranila posteljnino in pospravila posodo v omare (naj povem, da je bila čista in tik pred tem pomita in se je sušila). Skušala sem ji povedati, da apartmaja še nisva pospravila in da ura še ni 10. Očitki so se stopnjevali in resnično jih nisem mogla več poslušati, zato sem brez besed raje v avto odnesla še zadnje stvari in fantu pomagati naložiti kolo. Očitno je v tem času gospa nato poklicala še sina, ker je nazadnje tudi on, precej nervozen prišel do apartmaja in začel živčno pospravljati tudi on. S pogledom v tla se naju je želel po hitrem postopku »znebiti« z besedami: »ajde, ruku i idita«. Da bi umirila slabo voljo sva Nikši rekla, da sva resnično želela apartma počistiti sama. Nič nama ni bilo več jasno, saj so se kar naenkrat začeli obnašati zelo arogantno, mama pa naju je začela celo zmerjati z besedami, da sem jaz zagotovo Srbkinja (kar sicer nisem - ampak se mi pa postavlja vprašanje: in kaj če bi res bila? ali narodna pripadnost res kaj pove o človeku?), da tako slabih gostov še niso imeli in da sva slabša od ciganov!
Se strinjam: apartma nisva očistila tako, da bi izgledal enako kot prvi dan ob vstopu. Vendar za to niti nisva imela časa (gospa je prišla v apartma pred 10.uro! in to še predno sva uspela odnesti osebne stvari), poleg tega to niti ni praksa, da apartma gost do potankosti počisti sam. Moram pa povedati, da apartma resnično ni bil svinjski –bil je pač »normalno« umazan, kot se za 9-dnevni dopust »spodobi«.
Stara sem 32 let in že več kot 10 let delam v turizmu, ampak kaj takega se mi v življenju ni zgodilo. Oba s fantom tudi potujeva precej, zato nama je bilo obnašanje lastnikov pravi šok! To je tudi edino, kar sem zmogla povedati lastnikom apartmajev. Torej brez žaljivk in grdih besed.
Dopust je s tem zagotovo dobil svoj grenak priokus. Na žalost nas očitno (vsaj nekateri!) Hrvati še vedno ne marajo in očitno nekateri še vedno prelahko prislužijo kakšen evro. Lahko bi odprla celo politično debato o tem, vendar se bom raje vrnila k turističnim vodam... Vsak pač ni ustvarjen za delo v turizmu in gost mora biti vedno kralj!
Žal vam tega apartmaja ne moreva priporočiti, saj meniva, da je odnos do gosta izjemnega pomena, česar pa se bo morala družina Šeparović še naučiti ali pa se preprosto nehati ukvarjati s turizmom.
Naj pa na koncu vseeno dopišem še to, da sva zadnjo noč pa našla sobo v Veli luki, pri eni preprosti ženici. Srečali smo se samo zvečer, zjutraj pa naju je prijazno povabila na kavo in travarico; izmejali pa smo se še nekaj besed. Vse to za 100 kun na noč!
koštrunčka
, v cca. petih letih je bila mogoče le dvakrat slaba volja z naše strani glede gostov (švercerji v apartmaju).
