Stanovanje ali hiša

S fantom sva v resni dilemi. Na začetku, ko sva se odločila, da bi šla na svoje je bila HIŠA. Brez dileme. Oba sva doma iz hiš in nama življenje v bloku ne diši preveč. Potem sva pa začela gledati parcele, hiše... Problem je, da so nama všeč le take, ki jih z najinim proračunom ne bi zmogla. Zdaj gledava tudi stanovanja, vendar me je groza ob misli, da bi do konca življenje živela v bloku. In moji potencialni otroci bi samo pred tv-jem viseli in pred računalnikom. Če se zakreditirava za 30 let, se mi zdi, da potem obtičiva. Da ni variante za hišo. Res ne vem kaj naj.

Trenutno sva pri njegovih starših in jaz bi rada čimprej pobegnila od tu.

Saj vem, da se ne bo nihče namesto mene odločil. Me pa zanimajo različni pogledi na situacijo.

1. feb 2008 19:24

Vrstna hiša je kompromis. Vsaj meni se zdi tako.

rimljanka - zasebno mnenje

1. feb 2008 19:26

tudi jaz si želim čimprej proč z bloka v katerem sva s fantom. jaz ti bloka ne priporočam. zakaj? 1. če nimaš dobrih sosedov, se lahko zgodi da ponoči ne boš spala (kreganje, loputanje z vrati, kričanje, jokanje...) 2. ko boš bila bolna in želela mir bo najbrž kdo kopalnico, kuhinjo prenavljal (in verjemi, jaz sem mogla k mojim domov ker nisem vedla več kako zdržat...) 3. ko boš otroke mela bo res težje, da bi bili v naravi...vsaj tukaj pri nas vidim, sicer sta 2 manjša igrišča, vendar mislim da bo iz njih kar kmalu nastal parking 4. tudi pošto kradejo :), da bi vsaj kako položnico plačali :P 5. radi kradejo iz kleti...potem pa na vhodnih vratih bereš kaj v stilu: Kdor si je "SPOSODIL" moje kolo naj ga prosim vrne... 6. ne želi si soseda s psom kakršnega imamo mi...pes joče cele dneve, lastnika ni doma... no nekaj prednosti pa je ker so bloki ponavadi locirani ob trgovini, banki, avtobusni postaji,... ycrna

1. feb 2008 19:42

tudi midva sva bila pri njegovih starših. Imela pa sva kar probleme. Ko je bil prvi otrok star 15 mesecev sva se znašla brez strehe nad glavo. pri njemu doma sva bila odveč. k sreči , nekaj malega sva imela prihrankov, vzela kredit in sui kupila enosobno stanovanje. S pridnim delom in varčevanjem sva kredit odplačala prej. sedaj pa sva si uspela kupiti hišo. To stanovanje katerega sva prodala(tukaj sva tudi nekaj denarja oplemenitila Stanovanje sva prodala kar nekaj dražje kot sva ga kupila. Tako sva nakako plemenitila svoj denar. Vama pa svetujem, dokler sta pri starših poskusita čimveč privarčevat. verjamita, obrestovalo se vama bo. krediti so dragi. na vsak evro ki sta ga prišparala bosta ponosna in vesela. Želim vama obilo sreče. m.schafe

1. feb 2008 19:44

Jaz osebno sem ZA blok. Pri starših sem živela 20 v hiši. Sedaj živim v bloku. Glede na sosede ima mama več neprespanih noči kot jaz. Sosedi imajo ogromno psov, ki so ponoči zunaj, čez dan ima drugi sosed glasno obrt na črno in zato mu nihče ničesar ne more, ker preprosto ne obstaja. Mi preprosto zaklenemo stanovanje in gremo, mama pa vedno nekoga išče za varstvo mačke, zalivat rože... Jaz pravim, da je že celo življenje suženj hiše ! V bloku pa nimamo nobenega od problemov, ki jih ima ycrna. Verjetno imamo srečo! londonska rezina

1. feb 2008 20:09

Pa začnita s stanovanjem in ko ugotovita, da vama to ne ustreza, ga prodajta, finance pa obrnita tako, da se bo s kreditom izšlo za hišo. Je pa res, da se lahko z odejo pokriješ samo toliko, kolikor je dolga. Če želiš sanjsko hišo, pa si je ne moreš privoščiti, tudi v stanovanju ne bosta ravno srečna, ker bo vedno glodalo tisto "kaj pa če bi nama le uspelo".

 

Ko najameš dolgoročno posojilo za hišo, moraš vedeti tudi, da je hiša eno samo vlaganje in vzdrževanje, da se torej z vselitvijo zadeva ne konča ampak šele začne. Zato je pomembno, kakšne dohodke imata in vsaj približno, kaj vaju čaka v prihodnjih nekaj letih. Zato bo treba želje uskladiti z možnostmi.

 

Odločitev je odvisna tudi od navad, pa načina življenja, koliko ti pomeni, da lahko stopiš iz dnevne sobe na lasten kos zemlje, da sediš na lastni terasi in zreš predse, brez da ti sosed s sosednjega balkona lahko pljune v krožnik. Ali pa ti hoče samo zaželeti dobro jutro, pa ti nisi pri volji, ker hočeš imeti mir.

 

Rimljanka predlaga vrstno hišo. AMpak zanimivo, jaz, ki imam izkušnje z življenjem tako v bloku kot v hiši, bi vrstni hišo izbrala čisto nazadnje, morda kaj malega za stara leta. Sem raje v stanovanju kot v vrstni hiši. Morda zato, ker živim  v veliki hiši s precej zemlje okoli, pa vajeni smo biti glasni, treskati z vrati, ropotati, skratka počnemo vse tisto, zaradi česar bi nas vrgli ven iz vsakega bloka. Tudi o tej plati razmisli.

Sicer se pa dajo danes stanovanja tudi takšna kupit, da si malce izoliran od sosedov, saj ninujno, da gresta v kak večji blok, kjer so stene kot iz papirja.

 

Stanovanje ima to prednost, da ni toliko stroškov kot s hišo, za marsikaj skrbijo drugi. Pri hiši je pa vedno nekaj: vrt, ograja, žlebovi, garažna vrata, fasada, obnova lesa, vsako sezono kurilno olje, pa streha in ko se krog sklene, se začne nov. Je pa prednost, da si res svoj na svojem.

 

Dajta na eno stran vse pluse in minuse hiše, na drugo stran vse prednosti in slabosti stanovanja. Ugotovitev primerjajta s finančnimi možnostmi. Ti pa rečem, da z dobrim arhitektom, ki pozna tudi nekaj gradbeništva in obvlada torej obe plati gradnje hiše, lahko storiš marsikaj. Govorim ti iz izkušenj, ker je svakinja arhitektka (ki ima ob arhitekturi končano še fakulteto za gradbeništvo in ga ni mojstra, ki bi jo lahko žejno čez vodo pelja) in je že pri gradnji očetovih dveh hiš (pri prvi je bila premajhna...) aktivno sodelovala. Tako da obvlada vse, od idejne zasnove do pridobivanja dokumentacije in na koncu še kaj privije, če je treba.

Hočem reči, s pravim prijemom lahko tudi vidva prideta do svoje sanske hiše.

 

Zdaj sem kar tako natresla nekaj misli in izkušenj, morda ti kaj le pride prav.

 

Mamamia

mamamia

1. feb 2008 20:31

Tudi mi smo živeli 15 let v bloku, in mi je bilo prav hudo ko smo se nato vselili v hišo. Ampak za nič na svetu nebi šla živeti v blok.Hiša Ima svoj čar,če imaš otroke še toliko bolje. Imaš svoj mir, pa malo zelenice,veš kako diši sveže pokošena trava.....Pa poletje, pa kamin, pa obiski pa ti rečem je boljše kot v bloku. argeta

1. feb 2008 20:47

sem živela v hiši,v bloku,v dvojčku,v internatu in v študentu,pri tašči in sedaj v svoji hiši.Vse je odvisno od človeka,od pričakovanj,od stila življenja.Naredi spisek in plus in minus.Je pa res,da večina ljudi najprej kupi stanovanje in potem ugodno proda ter nabavi hišo.Je pa tudi odvisno od dela,časa,ki ga preživiš v službi,in seveda tvojega karakterja.Če si v službi večji del nekje v centru in si omisliš hišo na podeželju,potem skoraj uro ali celo dve preživiš v avtu.To seštej krat 5 dni na teden,in potem krat 50 tednov,........ugotoviš da je malo preveč .Nekdo je napisal,da ti hiša vzame preveč časa,in delo okrog hiše tudi.Bi rekla da to niti ne drži.,vse je samo vprašanje organizacije in načrta vrta ali hiše.Moje mnenje je,da se nikar preveč hitro ne zaleti in temeljito premisli.ter se v mogoče virtualno preseli v eno ali drugo opcijo. anaeva

1. feb 2008 21:02

Kaj pa kakšna varianta večstanovanjske hiše, okoli 5-10 stanovanj? Živim v hiši, kjer je 6 stanovanj. Imamo veliko dvorišče, hiša je odmaknjena od glavnih cest, vendar še vedno blizu vseh storitev, imamo vrt, zelenico, kamin...Zelo sem zadovoljna. Samo res ne vem, kakšne so kaj ponudbe. katka http://katka-lopatka.moj-album.com/

1. feb 2008 21:20

hjoj...ko bi le bile cene pri nas na obali take kot jih imate v notranjosti (ne stejem Ljubljane z okolico)...pri nas je za hiso potrebno odsteti kakih 350.000€...saj je recimo ze nase stanovanje vredno 250.000€ pa je 100 kvadratov veliko...jaz si nocem niti predstavljat kaj bi lahko s tem denarjem kupila kje v notranjosti...vendar vem, da bi brez morja umrla :/ ycrna

1. feb 2008 21:25

Tudi mi smo bili na istem pred sedmimi leti. Edina prednost je bila, da smo imeli eno sobno stanovanje, ki smo ga prodali in imeli začetni kapital. Bili smo štiričlanska družina in nam je bilo enosobno stanovanje absolutno premalo. Malce sva si preračunala kakšne so najine zmožnosti in odšla v lov za večje stanovanje. Nekako sva si želela vsaj tri sobno. Cene so bile katastrofalne. Imela sva možnost, da se zakreditirama za oho ho let ali pa kupiva dvosobno stanovanje. Ne ena ne druga možnost nama ni odgovarjala. Na srečo sem srečala kolegico, ki si je gradila hišo. Lepo nama je razložila kako poteka gradna. Po temeljitem razmisleku sva kupila parcelo in začela graditi. V dveh letih nama je uspelo. Čeprav še ni bilo vse dokončano smo se, kar vselili in si lepo počasi vse urejali. Sedaj imamo vsi dovolj prostora, prekrasno teraso (nekaj najlepšega je, ko zjutraj na terasi v miru popiješ kavo), celo majhen vrt in super sosede. Sva pa tri leta živela pri babici in stiskala zobe in drug drugega tolažila kako bo lepo, ko bova imela hišo. Ogromno stvari sva naredila v lastni režiji, ampak ko več da to delaš za svoj dom ti ni nič težko. Vsi smo zelo srečni in vem, da ne bi nikoli več živela v bloku (31 let je bilo dovolj). Sva si pa v teh treh letih prihranila , kar nekaj denarja. Vzela sva tudi en kratek kredit in si na tak način postavila hišo. AK