16. jan 2008 14:00
http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1157
Mi vrag ne da mira in moram še enkrat odpreti svoj kljun. Tudi iz debate na zgornjem linku se lahko razbere naše dojemanje drugih.
Vsi smo na tem forumu doživeli že marsikaj, na svoj ali tuj račun. Od našega značaja, strpnosti ali prenagljenosti in tudi trenutnega razpoloženja (polna luna, vstajanje z levo nogo) so odvisni odgovori in mnenja, ki jih pišemo.
Zase vem, da sem včasih šla na kakšno žogo preostro, da sem kdaj kaj napisala, predem sem dobro premislila. Sem se tistim, ki so bili zavoljo tega prizadeti, tudi opravičila. Velika večina jih je razumela, da nočem nikomur nič žalega, da sem včasih pač zaletava, in lepo komuniiciramo še naprej. Ene so pa še naprej ko kmečke neveste.
Vedno pa sem želela samo pomagati, nikdar nikomur nič slabega. Tudi tistim ne, ki me tako zelo pozorno spremljajo, poizvedujejo o meni in se potem toliko spozabijo, da svojega početja niti ne skrivajo. Če jim je to v veselje, lepo prosim, mene nič ne moti, če jim ni žal njihovega časa za kritiziranje vsega, kar napišem sem gor.
Sem se ob nekaterih debatah zamislila nad kakšnim svojim stavkom in zdaj se raje ustavim, nič ne napišem ali pa zbrišem že napisano, samo da bi bil mir ali da ne bi kdo spet na forumu razpedal o tem, kako moram k vsemu nekaj reči.
Če katera članica kaj sprašuje, zadnje čase raje napišem zasebno pošto in če je potrebno, kominiciramo o kakšni temi pač na ta način.
Z nekaj članicami (in člani, kar me še posebej veseli) se poznamo tudi osebno, komuniciramo in se srečujemo tudi mimo Kulinarike in njene zasebne pošte, ker smo ugotovili, da nas združuje še kaj drugega kot zgolj Kulslo. Smo ji pa hvaležni za znastvo.
Še kakšna o Rimljanki. Kot moderatorka ima pač neke pristojnosti. Za moj okus včasih prehitro in preostro reagira, ampak a se nam to ne dogaja vsem? Jaz jo sprejemam, kot je, vključno s to njeno vlogo, sploh, ker ženska veliko ve in je res vedno pripravljena pomagati, preko foruma ali zasebne pošte. Kakršna je, je, naša je. Srbi rečejo: Uzmi ili poljubi pa ostavi. Jaz Kulinariko vzamem.
Je pa res, da smo se včasih bolj pričkali o tem, kako se naredi najboljši riž ali pa o tem, kaj je narobe s tistimi, ki uporabljajo vegeto. Ampak, kot je nekdo zapisal, z večanjem članstva se širijo tudi teme. Meni je žal, da je vse manj kulinaričnih tem in vedno več nekih splošno družbenih. Toda očitno se je treba prilagajati - če člani sodelujejo v debati, pomeni, da je vzbudila zanimanje. In kaj zdaj? Če nam ni do debate, se pač umaknemo. Skušamo odpreti kakšno kulinarično temo. Čakamo, da zanimanje za nekulianrično temo mine in se vključimo v debati le pri kulinaričnih temah. Izbira je naša.
Sicer pa naj o tem odloča Jernej. S potrditvijo članstva sprejemamo pravila igre. Kar ne pomeni, da jih ni potrebno spreminjati, a zadnja je vendarle Jernejeva.
Še vedno mislim, da je za vse nas dovolj prostora, tudi za tiste nestrpne, provokatorje ali tiste, ki iščejo zgolj ventil za svoje frustracije. Jih dobijo nekaj pikrih pod nos, pa ga mine volja, Kulslo gre pa lepo dalje.
Sicer sem pa nekje prebrala: Nihče te ne more prizadeti, kajti pot do tvojega srca ima samo tisti, ki mu ti odpreš vrata.
Zdaj bo moja draga Vendelina (Moja draga Klementina - a se spomnite tega filma), če je slučajno (moja ljuba) Dragička ni skurila na grmadi, modro in z višine (dejanske, ne namišljene - tisti, ki jo poznajo, vedo, o čem govorim) ugotovila, da sem ozdravela. Ja, samoše malo manjka, pa bom spet fit.
Ajde, dragi moji Kulinariki, smo ali nismo?
Mamamia
mamamia