Kul slo pa kaj se dogaja?????

16. jan 2008 12:50

Hm..ljudje se spreminjamo, stvari se spreminjajo, narava, dnevi noči...itd, Tudi Kulinarika ni imuna na to, še se bo spreminjala, preoblikovala, ljudje bodo prihajali in odhajali, vsak z drugačnimi vtisi, željami ..in še kaj. Dejstvo je, da živimo v svobodni državi z urejeno svobodo govora ( hm, v to nisem najbolj prepričan, pa vendarle) in dokler je komunikacija omejena na KOMUNIKACIJO, vredno človeka, je dobrodošla ne glede na mnenje ki ga ima posameznik o določeni temi, problemu itd. Žaljenje uporabnikov, članov, pač res nemore in NE SME biti tolerirano z nobene strani, ne uporabnikov, ne moderatorjev še najmanj pa "ta glavnih" urednikov. Mislim da tukaj gor kar dobro furamo zadeve, če se pa kdo čuti užaljen, pa naj pove dotični osebi , ki ga je užalila ali pa še bolje sam s sabo razčisti, ker za vsak "drek" pa res ni treba jokat. Kaj hočem povedat? Podpiram nenasilno komunikacijo....Kaj to sploh je ( ja marsikdo ne ve..a ne) Citiram: "Nenasilno komuniciranje je način komunikacije, pri kateri človek izraža svoje želje, čustva, potrebe, mnenja, kritike na način, s katerim poskrbi, da se sam v celoti izrazi in da se obenem sogovornik čuti sprejetega, slišanega, predvsem pa varnega......." Vir: http://www2.arnes.si/~osljkom2/Vzgoja_za_nenasilje Escada

16. jan 2008 13:02

Fresch..... Rimljanka, zaaaakoooon si..... Ne pusti se teptati, ostani kar si.....

16. jan 2008 13:13

Meni je KULSLO čisto všeč, pa tudi odnosi na forumu so strpnješi od večine drugih. Malo poglejte po drugih forumih, pa boste videli, kaj so žaljivke. Barbra

16. jan 2008 13:15

vašo spletno stran sem odkrila lansko leto, ko sem želela narediti sirov burek, pa mi nikakor ni šlo zaradi testa. Sem bila zelo vesela nasvetov in slik in zdaj tudi pečem kruh, delam torte in ostalo pecivo, skratka, tukaj sem vsak dan. Ne vem, kakšno je bilo vzdušje prej, sem pa vesela, da moderatorka veliko več pomaga kot pa kritizira, zato nas je veliko hvaležnih in naj kar ostane. Seveda se tudi meni včasih zdi, da pretirava s sitnostjo, ampak se kdo drug mogoče še večkrat vmeša in še bolj grobo. Sama pač berem tiste teme, ki me zanimajo in se včasih pošteno nasmejim. Če lahko pomagam, odgovorim, če se ne strinjam pa ne iščem prepirov. Torej bi se naj vsi odgovorno obnašali po izreku: če ne morem pomagati, tudi nočem škodovati. lep pozdrav adnaloj

16. jan 2008 13:22

Od zgodnjega jutra že prebiram to temo in stalno kukam čez oken, da bom na trgu videla dim in eno "coprnico" na grmadi, ki bi vplila na ves glas: "Dragička... reši me, pomagaj, nič nisem kriva." Premišljujem ali bi ji pomagala ali ne... ko ji bo ogenj zajel obleko in lase, bo z zadnjimi močmi zavpila: "BOG ODPUSTI JIM, SAJ NE VEDO KAJ DELAJO!" Pozdravček!

16. jan 2008 13:48

Vloga moderatorja zahteva, da moderira diskusijo v smislu, da poseže vanjo, če gre diskusija čez meje vsebine, da včasih na novo potegne glavni tok razprave in da včasih komu tudi prijazno sugerira, da naj malo zajame sapo, izdihne...in potem to še nekajkrat. Lahko kakšnakonkretna intervenca moderatorja komu tudi ni všeč, ampak vseeno obvelja njegova, ker moderator pač prvi med enakimi. Rimljanka je fina lady in za moj okus zelo ladylike tole moderira. Kar tako naprej. Bi pa rada zastavila nekaj retoričnih vprašanj: 1. Ali kdorkoli od nas živi življenje, v katerem gre vse kot po maslu? 2. Ali vas vsa okolica vedno in popolnoma upošteva in se vsi ves čas obnašajo skladno z vašimi pričakovanji? Če ima kdo slučajno na obe vprašanji odgovor DA, naj se mi javi na ZS. Predvidevam, da ne bo nikogar. Za vse ostale pa vprašanje naprej? 3. Torej, če v realnem življenju ni popolne usklajenosti, odkod za vraga pričakovanje, da se bodo pa eni virtualni liki vedno in povsod strinjali? Opažam pa naslednje (pa ne samo tukaj, tudi v realnem življenju). Kar nekaj ljudi na načelni ravni ločijo med pravico do različnih mnenj, ko pa se v realnosti soočijo z drugačnimi mnenji (ad rem), to drugačnost prepoznajo kot napad nase in to napad na celo osebnost. In se začnejo divje braniti in to na tak način, da napadejo tistega (ad hominem), ki je izrekel drugačno mnenje. Bom tolikanj dama, da ne bom citirala. Morda bi bilo bolj prav, da bi šli vase (mislim, da sem si tole sposodila od lady tortice) in se vprašali, zakaj tako reagirajo. Sicer je jasno, da nihče v trenutku, ko dobi kakšno kritiko, ne reagira s pesmijo na ustih. Ampak, ko se emocija malo umiri, bo vsak z malo pozitivnosti v dobronamernem opozorilu prepoznal dobronamernost. In potem zadevo na nek način upošteval. Če pa pozitivnosti ni in se vse razume zgolj kot napad, potem je pa surla do tal do nadaljnjega. O portalu in forumu as it used to be some year ago. Hej, časi se spreminjajo in mi z njimi. Nihče najbrž ni takšen, kot je bil pred petimi leti in ne moreš tule iskati esprita nekega obdobja, ki ga ni več. Pa tudi, nekdo, ki pred petimi leti še ni znal narediti šnicla, se ga je v tem času verjetno že naučil in bo verjetno kaj drugega vprašal, mar ne? Vendelina jr.

16. jan 2008 13:58

Vendelina jr. je napisal/a:

Vloga moderatorja zahteva, da moderira diskusijo v smislu, da poseže vanjo, če gre diskusija čez meje vsebine, da včasih na novo potegne glavni tok razprave in da včasih komu tudi prijazno sugerira, da naj malo zajame sapo, izdihne...in potem to še nekajkrat. Lahko kakšnakonkretna intervenca moderatorja komu tudi ni všeč, ampak vseeno obvelja njegova, ker moderator pač prvi med enakimi. Rimljanka je fina lady in za moj okus zelo ladylike tole moderira. Kar tako naprej. Bi pa rada zastavila nekaj retoričnih vprašanj: 1. Ali kdorkoli od nas živi življenje, v katerem gre vse kot po maslu? NE 2. Ali vas vsa okolica vedno in popolnoma upošteva in se vsi ves čas obnašajo skladno z vašimi pričakovanji? NE Če ima kdo slučajno na obe vprašanji odgovor DA, naj se mi javi na ZS. Predvidevam, da ne bo nikogar. Za vse ostale pa vprašanje naprej? 3. Torej, če v realnem življenju ni popolne usklajenosti, odkod za vraga pričakovanje, da se bodo pa eni virtualni liki vedno in povsod strinjali? NE PRIČAKUJEM Opažam pa naslednje (pa ne samo tukaj, tudi v realnem življenju). Kar nekaj ljudi na načelni ravni ločijo med pravico do različnih mnenj, ko pa se v realnosti soočijo z drugačnimi mnenji (ad rem), to drugačnost prepoznajo kot napad nase in to napad na celo osebnost. In se začnejo divje braniti in to na tak način, da napadejo tistega (ad hominem), ki je izrekel drugačno mnenje. Bom tolikanj dama, da ne bom citirala. Morda bi bilo bolj prav, da bi šli vase (mislim, da sem si tole sposodila od lady tortice) in se vprašali, zakaj tako reagirajo. Sicer je jasno, da nihče v trenutku, ko dobi kakšno kritiko, ne reagira s pesmijo na ustih. Ampak, ko se emocija malo umiri, bo vsak z malo pozitivnosti v dobronamernem opozorilu prepoznal dobronamernost. In potem zadevo na nek način upošteval. Če pa pozitivnosti ni in se vse razume zgolj kot napad, potem je pa surla do tal do nadaljnjega. Mi je poznano O portalu in forumu as it used to be some year ago. Hej, časi se spreminjajo in mi z njimi. Nihče najbrž ni takšen, kot je bil pred petimi leti in ne moreš tule iskati esprita nekega obdobja, ki ga ni več. Pa tudi, nekdo, ki pred petimi leti še ni znal narediti šnicla, se ga je v tem času verjetno že naučil in bo verjetno kaj drugega vprašal, mar ne? Vendelina jr.

Kako resnično... Pa tudi vem na koga je letelo tisto kar nisi hotela citirat.... D] Sam sodelujem samo na dveh forumih, no zadnje čase še na enem (in na tem zadnjem bom začel bolj aktivno), na obeh pod istim nicom, in naj vam povem...Kulinarika je meka, napram onem drugem, tam pa doživiš...ohoho, stvari... Escada Sporočilo je spremenil(a) escada dne 16. jan 2008 14:01:27

16. jan 2008 14:00

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1157

Mi vrag ne da mira in moram še enkrat odpreti svoj kljun. Tudi iz debate na zgornjem linku se lahko razbere naše dojemanje drugih.

 

Vsi smo na tem forumu doživeli že marsikaj, na svoj ali tuj račun. Od našega značaja, strpnosti ali prenagljenosti in tudi trenutnega razpoloženja (polna luna, vstajanje z levo nogo) so odvisni odgovori in mnenja, ki jih pišemo.

Zase vem, da sem včasih šla na kakšno žogo preostro, da sem kdaj kaj napisala, predem sem dobro premislila. Sem se tistim, ki so bili zavoljo tega prizadeti, tudi opravičila. Velika večina jih je razumela, da nočem nikomur nič žalega, da sem včasih pač zaletava, in lepo komuniiciramo še naprej. Ene so pa še naprej ko kmečke neveste.

Vedno pa sem želela samo pomagati, nikdar nikomur nič slabega. Tudi tistim ne, ki me tako zelo pozorno spremljajo, poizvedujejo o meni in se potem toliko spozabijo, da svojega početja niti ne skrivajo. Če jim je to v veselje, lepo prosim, mene nič ne moti, če jim ni žal njihovega časa za kritiziranje vsega, kar napišem sem gor.

 

Sem se ob nekaterih debatah zamislila nad kakšnim svojim stavkom in zdaj se raje ustavim, nič ne napišem ali pa zbrišem že napisano, samo da bi bil mir ali da ne bi kdo spet na forumu razpedal o tem, kako moram k vsemu nekaj reči.

 

Če katera članica kaj sprašuje, zadnje čase raje napišem zasebno pošto in če je potrebno, kominiciramo o kakšni temi pač na ta način.

 

Z nekaj članicami (in člani, kar me še posebej veseli) se poznamo tudi osebno, komuniciramo in se srečujemo tudi mimo Kulinarike in njene zasebne pošte, ker smo ugotovili, da nas združuje še kaj drugega kot zgolj Kulslo. Smo ji pa hvaležni za znastvo.

 

Še kakšna o Rimljanki. Kot moderatorka ima pač neke pristojnosti. Za moj okus včasih prehitro in preostro reagira, ampak a se nam to ne dogaja vsem? Jaz jo sprejemam, kot je, vključno s to njeno vlogo, sploh, ker ženska veliko ve in je res vedno pripravljena pomagati, preko foruma ali zasebne pošte. Kakršna je, je, naša je.  Srbi rečejo: Uzmi ili poljubi pa ostavi. Jaz Kulinariko vzamem.

 

Je pa res, da smo se včasih bolj pričkali o tem, kako se naredi najboljši riž ali pa o tem, kaj je narobe s tistimi, ki uporabljajo vegeto. Ampak, kot je nekdo zapisal, z večanjem članstva se širijo tudi  teme. Meni je žal, da je vse manj kulinaričnih tem in vedno več nekih splošno družbenih. Toda očitno se je  treba prilagajati - če člani sodelujejo v debati, pomeni, da je vzbudila zanimanje. In kaj zdaj? Če nam ni do debate, se pač umaknemo. Skušamo odpreti kakšno kulinarično temo. Čakamo, da zanimanje za nekulianrično temo mine in se vključimo v debati le pri kulinaričnih temah. Izbira je naša.

Sicer pa naj o tem odloča Jernej. S potrditvijo članstva sprejemamo pravila igre. Kar ne pomeni, da jih ni potrebno spreminjati, a zadnja je vendarle Jernejeva.

 

Še vedno mislim, da je za vse nas dovolj prostora, tudi za tiste nestrpne, provokatorje ali tiste, ki iščejo zgolj ventil za svoje frustracije. Jih dobijo nekaj pikrih pod nos, pa ga mine volja, Kulslo gre pa lepo dalje.

 

Sicer sem pa nekje prebrala: Nihče te ne more prizadeti, kajti pot do tvojega srca ima samo tisti, ki mu ti odpreš vrata.  

 

Zdaj bo moja draga Vendelina (Moja draga Klementina - a se spomnite tega filma), če je slučajno (moja ljuba)  Dragička ni skurila na grmadi, modro in z višine (dejanske, ne namišljene - tisti, ki jo poznajo, vedo,  o čem govorim) ugotovila, da sem ozdravela. Ja, samoše malo manjka, pa bom spet fit.

 

Ajde, dragi moji Kulinariki, smo ali nismo? 

 

Mamamia

mamamia

16. jan 2008 14:03

Kar je preveč, je pa res preveč. Da istočasno z Vendy in escado še pišemo odgovore, nak, to je pa že zarota...Mamamia mamamia

16. jan 2008 14:07

Magija, darling, magija!!!! Vendelina jr.