16. jan 2008 6:24
Tudi jaz vozim že zelo dolgo. Moj prvi avto je bil nekaj posebnega, in ga nikoli ne bom pozabila. Imel je še čok in vžig na sajlo, ne na ključ. Ko je enkrat šla sajla, ni vžal, jaz pa v mestu in morala sem domov. Pa sem šla v trgovino in kupila ročaj za lopato. Odprela sem pokrov z motorje, ta je bil zadaj, dala s ključem kontakt in zadaj z lopatinim ročajem vžgala avto. Okoli polno publike, jaz pa hladnokrvno zaprem pokrov, se vsedem za volan in veselo domov. Ljudje pa so ploskali, hehe. To je bil P-ejek, legenda, haha
Vedno in rada vozim, dosti sem na cesti, tudi po sili razmer, ker v službo moram priti, drugega prevoza ni. Tudi na daljše poti voziva oba z možem, menjaje.
K mehaniku, na servis in tehnični ga peljem sama, vedno imava dva avta, enega manjšega in enega večjega. Oba sva namreč odvisna od avta, ko se gre za službo. Nikoli nisem imela težav pri raznih serviserjih, olje in tekočine preverjam in dolivam sama, ko so še bile stare svečke, sem jih tudi menjala, prav tako kolo, ko se je guma preluknjala. Tudi vulkanizer ni problem. Če sem morala avto kje pustiti, me je že mehanik peljal domov. Dan danes pa to ni problem, ker dobiš nadomestni avto. Moj mož pa tudi nikoli ne komplicira, ko jaz vozim.
Skratka, meni je avto nujno potreben, se pa ne obremenjujem z znamko in velikostjo. Vozim vse živo, po potrebi tudi motor, kombi....
Dostikrat pa sem že pomagala komu na cesti, pa kaki nevešči prijatelljici. Tudi z divjadjo sem se že 2x srečala, vedno na škodo srne, boga. Enkrat sem jo povozila, enkrat pa je skočila na cesto točno v bok avta. Pa sem poklicala ppp in cmo rešili zadevo , tudi z lovcem.
Želim vam čim manj peripetij na cestah in srečno vožnjo.
Kyara